Jedro

Tožeči stranki je bila z odločbo sodišča odvzeta poslovna sposobnost in sodišče je takrat svojo odločitev utemeljilo z izvedeniškim mnenjem. Tako je po presoji sodišča pravilen tudi zaključek tožene stranke, da iz citiranega mnenja izhaja, da razlogi, zaradi katerih je bila tožeči stranki poslovna sposobnost odvzeta, niso prenehali. Navedeno tako pomeni, da zadeva v zvezi s katero želi tožeča stranka dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke odobreno s strani skrbnika - centra za socialno delo. Kot želeno obliko brezplačne pravne pomoči je tožeča stranka navedla povrnitev poslovne sposobnosti, zastopanje na sodišču na prvi in drugi stopnji ter vložitev predloga za vrnitev poslovne sposobnosti. Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev utemeljil na določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ugotovil je, da je bil v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. N 16/2013 začet postopek za odvzem poslovne sposobnosti tožeči stranki po uradni dolžnosti in dne 18. 11. 2014 izdan sklep, da se prosilcu odvzame poslovna sposobnost v celoti ter da se mu odvzame tudi pasivna volilna pravica. Navedeni sklep je postal pravnomočen 24. 12. 2014. Z odločbo Centra za socialno delo Radlje ob Dravi št. 1221-0003/2015 z dne 13. 5. 2015 je bila tožeča stranka postavljena pod skrbništvo Centra za socialno delo Radlje ob Dravi. 54. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v prvem odstavku določa, da lahko sodišče odloča o delni ali popolni vrnitvi poslovne sposobnosti, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila poslovna sposobnost odvzeta. Glede samega postopka vrnitve poslovne sposobnosti pa je v drugem odstavku istega člena določeno, da se smiselno uporabljajo določbe postopka o odvzemu poslovne sposobnosti, razen določbe 52. člena ZNP. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZNP lahko kot predlagatelj postopka za smiselno vrnitev poslovne sposobnosti nastopa tudi predlagatelj, torej tudi oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomeni in pravne posledice svojega predloga. Pri ugotavljanju ali je prosilec sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga, pa je organ izhajal iz sklepa Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, št. N 16/2013 izdanega dne 18. 11. 2014, iz katerega je razvidno, da je pri prosilcu podan razlog, ki vpliva na njegovo psihofizično stanje, da sam ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi in torej ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 45. člena ZNP, zato predloga za vrnitev poslovne sposobnosti ne more podati sam. Center za socialno delo Radlje ob Dravi, ki bi prav tako lahko podal predlog oziroma soglasje za uvedbo postopka za vrnitev poslovne sposobnosti, je v odgovoru na poziv organa glede smiselnosti uvedbe postopka predlagal, da se pri odločanju upošteva mnenje izvedencev ter sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. N 16/2013 z dne 18. 11. 2014, iz katerega so razvidni razlogi za odvzem poslovne sposobnosti. Ker iz mnenja izvedenca izhaja, da pogoji iz prvega odstavka 54. člena ZNP za prenehanje razlogov, zaradi katerih je bila prosilcu poslovna sposobnost odvzeta, niso izpolnjeni, je organ za brezplačno pravno pomoč vlogo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil. 2. V zvezi z izpodbijano odločitvijo je tožeča stranka dne 23. 9. 2016 pri organu za brezplačno pravno pomoč vložila vlogo, ki jo je naslovila kot pritožba in v kateri izraža svoje nestrinjanje predvsem z mnenjem sodnega izvedenca A.A.. Upoštevaje mnenje Centra za socialno delo Radlje ob Dravi, ki ga je organ za brezplačno pravno pomoč pozval, da navede kako naj obravnavajo citirano tožnikovo vlogo, je organ za brezplačno pravno pomoč, na podlagi odgovora z dne 26. 10. 2016, citirano pritožbo v smislu tožbe odstopil upravnemu sodišču, ki je zadevo skupaj z upravnimi spisi prejelo dne 2. 11. 2016 (pošiljka oddana na pošto kot priporočena pošiljka z dne 28. 10. 2016).

3. Tožba ni utemeljena.

4. Predmet spora je v obravnavni zadevi je odločitev tožene stranke, da je prošnja tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vrnitvijo odvzete poslovne sposobnosti tožeči stranki nerazumna, saj ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 54. člena ZNP, torej prenehanje razlogov, zaradi katerih ji je bila poslovna sposobnost odvzeta. To stališče temelji na mnenju izvedenca A.A. podanem v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. N 16/2013 in iz katerega izhaja, da pri tožeči stranki zaradi njene duševne manj razvitosti z vedenjsko prizadetostjo in zaradi nizko razvitih umskih sposobnosti teh umskih zmožnosti prosilca ni mogoče izboljšati ter bodo s starostjo le še manj učinkovite. Razen tega je tudi socialno in vedenjsko zelo moteč, celo nevaren, kar vse vpliva na njegovo psihofizično stanje, da ni sposoben skrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi.

5. S takšno odločitvijo soglaša tudi sodišče. Kot je pravilno navedla že tožena stranka v izpodbijani odločbi, okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Ta v prvem odstavku določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva, ki jih zakon primeroma našteva, med drugim tudi, ali je zadeva očitno nerazumna. Po določbi tretjega odstavka citiranega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila uporabil pravilno. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa je bila tožeči stranki z odločbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. N 16/2013 z dne 18. 11. 2014 odvzeta poslovna sposobnost in sodišče je takrat svojo odločitev utemeljilo z izvedeniškim mnenjem A.A.. Tako je po presoji sodišča pravilen tudi zaključek tožene stranke, da iz citiranega mnenja izhaja tudi, da razlogi, zaradi katerih je bila tožeči stranki poslovna sposobnost odvzeta, niso prenehali. Tudi sicer pa je izpodbijana odločitev v obsežni obrazložitvi ustrezno utemeljena in tej utemeljitvi pritrjuje tudi sodišče (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Navedeno tako pomeni, da zadeva v zvezi s katero želi tožeča stranka dodelitev brezplačne pravne pomoči nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožati. Zato tožeča stranka s tožbenimi ugovori glede nestrinjanja z mnenjem izvedenca ne more biti uspešna.

6. Glede na navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.