Jedro

Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi bila tožniku v obravnavani zadevi pred izdajo izpodbijane odločbe dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev.

Toženka bi morala namreč tožniku omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti zemljišč, ki so vplivale na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP oziroma mu omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja. Odsotnost navedenega procesnega dejanja je imela vpliv na zakonitost odločitve tudi iz razloga, ker tožniku ni bila dana možnost dokazovanja pravno relevantnih okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep in odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 729/2019 z dne 22. 3. 2019, se odpravita in se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijanim sklepom združil tri prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnika, z izpodbijano odločbo pa, da se zavrnejo njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje in z izrednimi pravnimi sredstvi v postopkih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 9/2018, Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. Pl 63/2018 in Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. Pl 4/2019. V obrazložitvi je navedel, da premoženje družine prosilca presega cenzus, ki bi ga upravičeval do dodelitve brezplačne pravne pomoči, ker razpolaga s premoženjem, ki presega mejni znesek 18.852,00 EUR, ki je določen v prvem odstavku 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Iz zemljiške knjige izhaja, da je prosilčeva žena A.A. med drugim (poleg nepremičnin, v katerih prosilčeva družina živi v k.o. ...) do 1/1 lastnica nepremičn: parcele 409/4 in *242 k.o. ..., na kateri je stavba št. ..., po vrednotenju GURS vredna 22.745,98 EUR. Ker gre za nepremično premoženje, ki se upošteva glede na prvi odstavek 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in ker vrednost premoženja presega mejni znesek za 3.893,98 EUR, je prošnje zavrnil. 2. Tožnik izpodbija odločbo in sklep, ker organ ni vpogledal v mesečne dohodke tožnika in njegove žene ter zato neupravičeno zavrnil vlogo. Tudi ni upošteval določbe 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki prosilcu zagotavlja izjemno brezplačno pravno pomoč, pri kateri premoženje prosilca lahko dosega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (23.565,00 EUR). Ni upošteval tudi določbe četrte točke 27. člena ZSVarPre, po kateri lahko Center za socialno delo ne upošteva prvega odstavka 27. člena ZSVarPre in dodeli socialno pomoč družini tudi, če ima ta v lasti nepremičnino, ki ne presega višine 50.000 EUR. Navaja višino svojega osebnega dohodka ter osebnega dohodka žene ter obveznosti iz izvršbe in kredite. V zvezi z nepremičnino v ... pa, da hiša nima elektrike, priklopljena je na vodovodno omrežje, ni pa priklopljena na kanalizacijo, ter v zvezi z njo ne morejo nič izterjati glede preživljanja. Predlaga odpravo izpodbijanega akta.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogel stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Zaradi neizpolnjevanja finančnega kriterija je organ namreč tožnikove prošnje zavrnil. Skladno s 14. členom ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodek in premoženja prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po ZUPJS. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe ZSVarPre, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravic do denarne socialne pomoči. 6. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bili podatki, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti odločilni za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP. Na podlagi teh podatkov je toženka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, ker vrednost nepremičnine v k.o. ..., katere lastnica je njegova žena, znaša 22.745,98 EUR in tako prosilec presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP, ki znaša 18.852,00 EUR.

7. Tožnik v tožbi navaja, da hiša nima elektrike in kanalizacije ter da iz nje ne morejo nič izterjati glede preživljanja. Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi bila tožniku v obravnavani zadevi pred izdajo izpodbijane odločbe dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik zato navedenega ugovora, ki ga sodišče razume kot ugovor o nepravilno ugotovljeni vrednosti nepremičnine zaradi njenih dejanskih pomanjkljivosti, v upravnem postopku ni mogel podati in toženka ne o njem presoditi.

8. Toženka bi morala namreč tožniku omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti zemljišč, ki so vplivale na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP oziroma mu omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja. Odsotnost navedenega procesnega dejanja je imela vpliv na zakonitost odločitve tudi iz razloga, ker tožniku ni bila dana možnost dokazovanja pravno relevantnih okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za BPP ne upošteva premoženje, s katerim prosilec dejansko ne more razpolagati, če prosilec izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ni zakrivil po lastni volji. Gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo izpodbijane odločbe.

9. Glede na tožbeni ugovor, da bi morala toženka uporabiti 22. člen ZBPP – določiti izjemno BPP, pa sodišče, glede na vsebino tožnikovih prošenj ugotavlja, da tožnik v njih ni navajal nobenih razlogov iz te določbe, ki bi utemeljevali uporabo oziroma dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. Določba sedmega odstavka 27. člena ZSVarPre (tožnik navaja četrto točko 27. člena ZSVarPre in citira sedmi odstavek), pa se nanaša na Center za socialno delo in je zato toženki ni bilo treba uporabiti, tožnik pa se na cenzus iz te določbe tudi ne more sklicevati.

10. Glede na navedeno je sodišče na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem naj skladno s stališčem sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. Sodišče je odločilo na nejavni seji na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.