Jedro

Upravnik je pooblaščen na podlagi pogodbe o upravljanju iz čl. 28 SZ, da izterja stroške vzdrževanja skupnih naprav in prostorov od lastnika stanovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi I 97/08124 z dne 3.4.1997 razveljavilo v 1. in 3. .točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. V posledici take odločitve je prvotožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 44.219,00 SIT.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sdoišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da je izrek izpodbijane sodbe v nasprotju z razlogi sodbe in so razlogi sodbe v odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju. Napačni so razlogi, da tožeča stranka kot upravnik ni aktivno legitimirana, saj je ena izmed nalog upravnika, da razdeljuje stroške in izterja prispevke skladno s pogodbo o upravljanju in določbami čl. 28 SZ. Za izterjavo stroškov niso legitimirani lastniki, ampak upravnik. Nepravilna je tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka lastnikov XXX. Tožeča stranka ni oporekala seznamu lastnikov in je napačen zaključek, da bi morali lastniki dokazati lastništvo in bi jo moralo sodišče prve stopnje vsaj pozvati k temu. Tudi odločitev o pravdnih stroških je napačna.

Pritožba je utemeljena.

Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 97/08124 z dne 3.4.1997 se nanaša samo na prvo tožečo stranko, ne pa tudi drugotožečo stranko tako, da obstaja nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijane sodbe, ko sodišče prve stopnje obrazlaga zavrnitev zahtevka drugotožeče stranke. S takim postopanjem je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz čl. 339 tč. 14 ZPP. Glede prvotožeče stranke pa je, sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Prvotožeča stranka je upravnik stanovanjskega objekta na XXX, kjer se tudi nahaja toženkino stanovanje. S sklenitvijo pogodbe o upravljanju so prenehale obstojati skupnosti stanovalcev (drugi odstavek čl. 145 Stanovanjskega zakona - Ur. list RS 18/91 - 23/96; v nadaljnjem besedilu SZ). V skladu s pogodbo o upravljanju (čl. 22 in čl. 28 SZ) je prvotožeča stranka pooblaščena za razdeljevanje in izterjavo stroškov upravljanja in vzdrževanja hiše, ki bremenijo lastnike stanovanj. Sporni račun, kakor izhaja iz priloženih listin, je poravnala prvotožeča stranka iz svojih sredstev, saj v času poravnave spornega računa, kot že omenjeno, skupnosti stanovalcev ni obstojala in v posledici tega tudi ni imela svojih sredstev, tako, da so materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje, da je bil sporni račun poravnan iz sredstev skupnosti stanovalcev, ampak iz žiro računa tožeče stranke. Čim pa je temu tako, je prvotožeča stranka aktivno legitimirana v tej pravdi. Ker zaradi napačne materialnopravne presoje sodišče prve stopnje ni ugotavljalo višine terjatve in zaradi v uvodu omenjene absolutne bistvene kršitve določb postopka, je bilo izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje. V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o zahtevku po višini in odločiti tudi o zahtevku drugotožeče stranke, da bo mogoč preizkus (prvi odstavek čl. 354 in 355 ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi čl. 166 ZPP.