Jedro

Izvršilna dejanja niso sestavni del izvršilnega predloga (niti sklepa), kot to zmotno meni dolžnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo (točka I izreka), dolžniku pa naložilo v plačilo 28.828,00 SIT nadaljnjih stroškov upnika z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.6.2005 do plačila (točka II izreka).

Proti temu sklepu se pravočasno, po svojem pooblaščencu, iz pritožbenega razloga kršitve določb ZPP in ZIZ pritožuje dolžnik in predlaga, da se sklep spremeni tako, da se razveljavi in predlog za izvršbo zavrže. Navaja, da je upnik predlagal izvršbo v kateri je predlagal le prisilno odstranitev dolžnika in izročitev stanovanja v posest upniku. Že v ugovoru je dolžnik opozoril, da mora predlog vsebovati tako izvršilna dejanja kot tudi osebo, ki jih bo izvršila. Tega ni mogoče predpostavljati ali smatrati, da tako bo, ker v zakonu piše, da izvršitelj izroči nepremičnino upniku. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln in nesposoben obravnavanja. To jasno izhaja iz zakonske določbe, vendar mora to predlagati upnik, sodišče pa ni servis upnika. Predlog mora biti pravilno sestavljen, sicer je nepopolna vloga. Upnik bi zato moral v predlogu za izvršbo navesti, da se izvršba opravi s prisilno izpraznitvijo tako, da izvršitelj odstrani iz nepremičnine dolžnika in njegove stvari in nato izroči nepremičnino upniku. Ker tega ni navedel, je predlog nepopoln in zato nesposoben obravnavanja. To, da zakon določa osebo, ki dejanje opravi, je povsem logično, saj zakon ta razmerja ureja, vendar to še ne pomeni, da upniku tega ni potrebno navesti. Upnik to mora predlagati, ker je v 40. členu ZIZ to tudi jasno zapisano. To pa potrjuje tudi vsebina 44a. člena ZIZ.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, pravilni so tudi razlogi sklepa, ki jih s svojim napačnim pritožbenim razlogovanjem dolžnik ni uspel izpodbiti. 40. člen, ki določa vsebino predloga za izvršbo, je jasen, v predlogu mora biti poleg strank, izvršilnega naslova (ali verodostojne listine) in dolžnikove obveznosti navedeno tudi sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Vse to mora vsebovati tudi sklep o izvršbi (člen 44. ZIZ). Izvršilna dejanja pa niso sestavni del izvršilnega predloga (niti sklepa), kot to zmotno meni dolžnik. Upnikov predlog je bil popoln in tudi sposoben za obravnavanje. Vseboval je tako izvršilno sredstvo (izpraznitev in izročitev nepremičnine) kot tudi predmet izvršbe (štirisobno stanovanje na naslovu D., K.) ter druge podatke, potrebne, da se izvršba lahko opravi. Pritožba se v zvezi s tem neupravičeno sklicuje na 44a. člen ZIZ. Ta določa le, da v sklepu, s katerim dovoli izvršbo, pri kateri je potrebno opraviti neposredna dejanja izvršbe, sodišče določi tudi izvršitelja, če pa izvršitelj ni določen s sklepom o izvršbi, ga sodišče lahko določi s posebnim sklepom kar je v obravnavanem primeru prvostopenjsko sodišče tudi storilo. Navedba izvršitelja (oz. osebe, ki naj opravi izvršilno dejanje) torej ni obvezna sestavina izvršilnega predloga, za drugačne pritožbene trditve v zakonu ni podlage. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep, ki je prestal tudi uraden preizkus pritožbenega sodišča, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).