Jedro

Tudi po naravi stvari predloga za izničenje sklepov etažnih lastnikov ni mogoče obravnavati v nepravdnem postopku, saj gre za spor o veljavnosti pravnih poslov. V tem primeru pa prideta v poštev bodisi oblikovalni zahtevek na razveljavitev bodisi ugotovitveni zahtevek na ugotovitev ničnosti predmetnih pravnih poslov, ki se morata obravnavati po pravilih pravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ustavilo postopek in odločilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica. Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo v skladu z določili Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb ugotoviti, da so sklepi etažnih lastnikov stavbe z naslovom G. 37, M., z dne 10. 4. 2013 nezakoniti, ker gre za sklepe izrednega upravljanja, za katere je potrebno doseči soglasje vseh etažnih lastnikov. Sodišče ni pregledalo zapisnika z dne 10. 4. 2013, iz katerega je razvidno, da 100 % soglasje ni bilo doseženo. Zahtevala je, da sodišče izniči sklepe etažnih lastnikov v nepravdnem postopku. Pravdni postopek pa je nepotreben, saj zaradi nepridobljenega soglasja pravica ali pravno razmerje ne obstaja. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče obravnava v nepravdnem postopku zadeve, za katere je z zakonom izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, in tudi tiste zadeve, ki jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku (prvi in drugi odstavek 1. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP).

6. V predmetni zadevi je predlagateljica predlagala, da sodišče izniči sklepe etažnih lastnikov št. 5, 7 in 10, ki so bili sprejeti na zboru etažnih lastnikov dne 10. 4. 2013. Glede na pravila ZNP določnega tožbenega zahtevka ni bila dolžna oblikovati. Iz njenega predloga je sodišče prve stopnje pravilno izluščilo, da uveljavlja zahtevek, ki ga ni mogoče obravnavati v nepravdnem postopku. SZ-1 namreč v 28. in 29. členu povsem jasno določa stanovanjske zadeve, za katere je predviden nepravdni postopek. Sodišče tako lahko v nepravdnem postopku nadomesti manjkajoče soglasje etažnih lastnikov k poslu rednega ali izrednega upravljanja (kadar na zboru etažnih lastnikov ni bila dosežena zadostna večina) ali pa na predlog posameznega etažnega lastnika odloči, da se ne izvedejo izboljšave, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja (za odločanje o takšnih izboljšavah sicer zadostuje ¾ soglasje). Iz navedb predlagateljice je razvidno, da ne gre za nobenega od teh primerov. Tudi po naravi stvari predloga za izničenje sklepov etažnih lastnikov ni mogoče obravnavati v nepravdnem postopku, saj gre za spor o veljavnosti pravnih poslov. V tem primeru pa prideta v poštev bodisi oblikovalni zahtevek na razveljavitev bodisi ugotovitveni zahtevek na ugotovitev ničnosti predmetnih pravnih poslov, ki se morata obravnavati po pravilih pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je torej pravilno v skladu s 17. členom ZNP ustavilo nepravdni postopek in odločilo, da bo se po pravnomočnosti sklepa nadaljeval po pravilih pravdnega postopka.

7. Sodišče prve stopnje se ni bilo dolžno opredeljevati do predlagateljičinih navedb, da je za sporne sklepe potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov, in do predloženega zapisnika, iz katerega je razvidno, koliko etažnih lastnikov je sklepe podpisalo, saj o veljavnosti pravnih poslov etažnih lastnikov ni odločalo.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).