Jedro

Jedro

Tožnik ni bil več prijavljen na zavodu za zaposlovanje, zato je toženec pravilno izdal izpodbijano odločbo in ustavil izplačevanje nadomestila. Nadomestilo za invalidnost se izplačuje le za čas, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju.

Tožnik ni bil več prijavljen na zavodu za zaposlovanje, zato je toženec pravilno izdal izpodbijano odločbo in ustavil izplačevanje nadomestila. Nadomestilo za invalidnost se izplačuje le za čas, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Izrek

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 6. 3. 2023 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 13. 10. 2022 ter št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 27. 3. 2023 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 5. 11. 2022. Odločilo je, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

2.Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in se odločbe toženca z dne 6. 3. 2023 in 13. 10. 2022 ter z dne 27. 3. 2023 in 5. 11. 2022 odpravijo oziroma izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je odločitev sodišča napačna, ker je bil tožnik neupravičeno izbrisan iz evidence brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje. S tem v zvezi se je vodil postopek pod opr. št. V Ps 961/2022. Tožnik je izpodbijal nepravilnost odločitve o izbrisu iz evidence brezposelnih oseb. Sodišče je sprva izdalo sodbo s katero je odpravilo odločbo toženke (Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) z dne 12. 8. 2022 in odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 3. 6. 2022. Zoper to sodbo je pritožbo vložila toženka. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo na način, da je tožbeni zahtevek za odpravo odločb zavrnilo. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je v primeru, ko je tožnik vložil prijavo v evidenco brezposelnih oseb dne 6. 4. 2018, potrebno upoštevati prehodno določbo 53. člena ZUTD-E, ki določa, da se o vlogah za priznanje pravic, ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona, odloča po starem Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), ali se določba 53. člena ZUTD-E nanaša le na pravice iz 58. člena ZUTD, tj. na pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, pravico do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja ter na pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne pa tudi na vodenje v evidenci brezposelnosti, (2) in ali ni bilo višje sodišče, v kolikor je zavzelo stališče, da naj se prehodna določba 53. člena ZUTD-E nanaša le na pravice iz 58. člena ZUTD in ne tudi na vodenje v evidenci brezposelnih oseb, dolžno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje sodišču prve stopnje o tem, ali je bil tožnik za potrebe vodenja v evidenci brezposelnih oseb, glede na svoje zdravstvene težave opravičen opravljati izpit iz slovenskega jezika, in ne da je sodbo spremenilo in zahtevek zavrnilo, s tem pa tožniku onemogočilo obravnavo njegovega zahtevka tudi iz tega razloga. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII Dor 29/2024 z dne 11. 3. 2024 dopustilo revizijo le o drugem vprašanju. Glede prvega vprašanja je tožnik vložil ustavno pritožbo. Obravnavana odločitev je zaradi nepravilne odločitve o predhodnem vprašanju nepravilna in preuranjena, saj je bil tožnik neutemeljeno izbrisan iz evidence brezposelnih. Pritožbo je tožnik pravočasno dopolnil. Navaja, da je s sklepom Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 23/2024 z dne 20. 8. 2024 odpadla podlaga, na katero se naslanja toženec, in ki predstavlja predhodno vprašanje v tem postopku. V skladu z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS ne drži, da je bil tožnik s 5. 9. 2022 izbrisan iz evidence brezposelnih, na čemer temelji izpodbijana sodba. Odločba v zvezi s tem ni več pravnomočna, temveč je Vrhovno sodišče RS odločitev višjega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo višjemu sodišču v novo sojenje. Odločitev je najmanj preuranjena, saj še ni odločeno o predhodnem vprašanju v tem postopku. Tega vprašanja tudi sodišče v tem postopku ni obravnavalo, zaradi česar je sodbo potrebno razveljaviti in zadevo vrniti v ponoven postopek. Tožnik je sklep Vrhovnega sodišča RS prejel 3. 9. 2024, tj. po vložitvi pritožbe, zato ga dostavlja šele sedaj. Predlaga, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. Priglaša stroške pritožbe in dopolnitve pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

Obrazložitev

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, ki jih uveljavlja pritožba. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 6. 3. 2023 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 13. 10. 2022 ter št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 27. 3. 2023 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 5. 11. 2022. Odločilo je, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije.

5.Tožniku je bila z odločbo toženca z dne 13. 2. 2009 priznana pravica do nadomestila za invalidnost od 30. 1. 2009 dalje. Toženec je ugotovil, da je tožnik z dnem 5. 9. 2022 izbrisan iz evidence brezposelnih pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) in izdal odločbo z dne 13. 10. 2022, s katero je odločil, da se tožniku izplačevanje nadomestila za invalidnost, priznanega z odločbo z dne 13. 2. 2009, ustavi z dnem 13. 10. 2022. Toženec je 5. 1. 2022 izdal še odločbo s katero je ugotovil, da je tožnik od 6. 9. 2022 do 30. 9. 2022, zaradi izbrisa iz evidence brezposelnih oseb, neupravičeno prejel izplačano nadomestilo za invalidnost v znesku 206,57 EUR.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost dveh dokončni odločb toženca, in sicer odločbe z dne 6. 3. 2023 v zvezi z odločbo z dne 13. 10. 2022, s katero je bilo odločeno o ustavitvi izplačevanja nadomestila za invalidnost in odločbe z dne 27. 3. 2023 v zvezi z odločbo z dne 5. 11. 2022, s katero je bilo odločeno o vračilu preplačila preveč izplačanega nadomestila za invalidnost.

2.Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in se odločbe toženca z dne 6. 3. 2023 in 13. 10. 2022 ter z dne 27. 3. 2023 in 5. 11. 2022 odpravijo oziroma izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je odločitev sodišča napačna, ker je bil tožnik neupravičeno izbrisan iz evidence brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje. S tem v zvezi se je vodil postopek pod opr. št. V Ps 961/2022. Tožnik je izpodbijal nepravilnost odločitve o izbrisu iz evidence brezposelnih oseb. Sodišče je sprva izdalo sodbo s katero je odpravilo odločbo toženke (Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) z dne 12. 8. 2022 in odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 3. 6. 2022. Zoper to sodbo je pritožbo vložila toženka. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo na način, da je tožbeni zahtevek za odpravo odločb zavrnilo. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je v primeru, ko je tožnik vložil prijavo v evidenco brezposelnih oseb dne 6. 4. 2018, potrebno upoštevati prehodno določbo 53. člena ZUTD-E, ki določa, da se o vlogah za priznanje pravic, ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona, odloča po starem Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), ali se določba 53. člena ZUTD-E nanaša le na pravice iz 58. člena ZUTD, tj. na pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, pravico do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja ter na pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne pa tudi na vodenje v evidenci brezposelnosti, (2) in ali ni bilo višje sodišče, v kolikor je zavzelo stališče, da naj se prehodna določba 53. člena ZUTD-E nanaša le na pravice iz 58. člena ZUTD in ne tudi na vodenje v evidenci brezposelnih oseb, dolžno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje sodišču prve stopnje o tem, ali je bil tožnik za potrebe vodenja v evidenci brezposelnih oseb, glede na svoje zdravstvene težave opravičen opravljati izpit iz slovenskega jezika, in ne da je sodbo spremenilo in zahtevek zavrnilo, s tem pa tožniku onemogočilo obravnavo njegovega zahtevka tudi iz tega razloga. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII Dor 29/2024 z dne 11. 3. 2024 dopustilo revizijo le o drugem vprašanju. Glede prvega vprašanja je tožnik vložil ustavno pritožbo. Obravnavana odločitev je zaradi nepravilne odločitve o predhodnem vprašanju nepravilna in preuranjena, saj je bil tožnik neutemeljeno izbrisan iz evidence brezposelnih. Pritožbo je tožnik pravočasno dopolnil. Navaja, da je s sklepom Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 23/2024 z dne 20. 8. 2024 odpadla podlaga, na katero se naslanja toženec, in ki predstavlja predhodno vprašanje v tem postopku. V skladu z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS ne drži, da je bil tožnik s 5. 9. 2022 izbrisan iz evidence brezposelnih, na čemer temelji izpodbijana sodba. Odločba v zvezi s tem ni več pravnomočna, temveč je Vrhovno sodišče RS odločitev višjega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo višjemu sodišču v novo sojenje. Odločitev je najmanj preuranjena, saj še ni odločeno o predhodnem vprašanju v tem postopku. Tega vprašanja tudi sodišče v tem postopku ni obravnavalo, zaradi česar je sodbo potrebno razveljaviti in zadevo vrniti v ponoven postopek. Tožnik je sklep Vrhovnega sodišča RS prejel 3. 9. 2024, tj. po vložitvi pritožbe, zato ga dostavlja šele sedaj. Predlaga, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. Priglaša stroške pritožbe in dopolnitve pritožbe.

7.Tožnik skuša v pritožbi uveljaviti, da je neutemeljeno izbrisan iz evidence brezposelnih oseb in so zato izpodbijane odločbe nezakonite. O vprašanju ali je tožnik zakonito izbrisan iz evidence brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) je bilo pravnomočno razsojeno s sodbo Psp 182/2023 z dne 21. 12. 2023. Odločeno je bilo, da se spremeni sodba sodišča prve stopnje in se tožbeni zahtevek na odpravo odločb Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 12. 8. 2022 in ZRSZ z dne 3. 6. 2022, zavrne, kar je pomenilo, da je bil tožnik zakonito izbrisan iz evidence brezposelnih oseb.

3.Pritožba ni utemeljena.

8.Kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, tožnik z dnem 5. 9. 2022 ni bil več prijavljen na zavodu za zaposlovanje, zato je toženec pravilno izdal izpodbijano odločbo z dne 6. 3. 2023 v zvezi z odločbo z dne 13. 10. 2022 in ustavil izplačevanje nadomestila. Nadomestilo za invalidnost se namreč izplačuje le za čas, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju (tako je v času odločanja o pravici do nadomestila za invalidnost določal 162. člen ZPIZ-1). Utemeljeno je izdana tudi odločba o vračilo izplačanega zneska z dne 27. 3. 2023 v zvezi z odločbo z dne 5. 11. 2022. Ugotovljeno je bilo, da je toženec tožniku izplačal denarni znesek, do katerega ni imel več pravice, ker je bil že izbrisan iz evidence brezposelnih, zato je prejeti znesek dolžan vrniti (prvi odstavek 194. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2).

9.Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 23/2024 z dne 20. 8. 2024, ki se nanaša na vprašanje zakonitosti izbrisa iz evidence brezposelnih.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, ki jih uveljavlja pritožba. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

Upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upošteva zgolj tiste okoliščine, ki so obstajale na dan zaključka glavne obravnave. To pomeni, da se pri odločanju ne more upoštevati dejstev nastalih po 5. 6. 2024, ko je bila zaključena glavna obravnava v tej zadevi.

5.Tožniku je bila z odločbo toženca z dne 13. 2. 2009 priznana pravica do nadomestila za invalidnost od 30. 1. 2009 dalje. Toženec je ugotovil, da je tožnik z dnem 5. 9. 2022 izbrisan iz evidence brezposelnih pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) in izdal odločbo z dne 13. 10. 2022, s katero je odločil, da se tožniku izplačevanje nadomestila za invalidnost, priznanega z odločbo z dne 13. 2. 2009, ustavi z dnem 13. 10. 2022. Toženec je 5. 1. 2022 izdal še odločbo s katero je ugotovil, da je tožnik od 6. 9. 2022 do 30. 9. 2022, zaradi izbrisa iz evidence brezposelnih oseb, neupravičeno prejel izplačano nadomestilo za invalidnost v znesku 206,57 EUR.

Ker je bil sklep izdan 20. 8. 2024, tj. po zaključku glavne obravnave, ga sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati.

10.Glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

6.Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost dveh dokončni odločb toženca, in sicer odločbe z dne 6. 3. 2023 v zvezi z odločbo z dne 13. 10. 2022, s katero je bilo odločeno o ustavitvi izplačevanja nadomestila za invalidnost in odločbe z dne 27. 3. 2023 v zvezi z odločbo z dne 5. 11. 2022, s katero je bilo odločeno o vračilu preplačila preveč izplačanega nadomestila za invalidnost.

11.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Sodne takse se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva ne plačujejo (71. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1).

7.Tožnik skuša v pritožbi uveljaviti, da je neutemeljeno izbrisan iz evidence brezposelnih oseb in so zato izpodbijane odločbe nezakonite. O vprašanju ali je tožnik zakonito izbrisan iz evidence brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) je bilo pravnomočno razsojeno s sodbo Psp 182/2023 z dne 21. 12. 2023. Odločeno je bilo, da se spremeni sodba sodišča prve stopnje in se tožbeni zahtevek na odpravo odločb Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 12. 8. 2022 in ZRSZ z dne 3. 6. 2022, zavrne, kar je pomenilo, da je bil tožnik zakonito izbrisan iz evidence brezposelnih oseb.

-------------------------------

1Tožnik ugotovljeni višini zneska, ki ga je dolžan vrniti, ni nasprotoval.

8.Kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, tožnik z dnem 5. 9. 2022 ni bil več prijavljen na zavodu za zaposlovanje, zato je toženec pravilno izdal izpodbijano odločbo z dne 6. 3. 2023 v zvezi z odločbo z dne 13. 10. 2022 in ustavil izplačevanje nadomestila. Nadomestilo za invalidnost se namreč izplačuje le za čas, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju (tako je v času odločanja o pravici do nadomestila za invalidnost določal 162. člen ZPIZ-1). Utemeljeno je izdana tudi odločba o vračilo izplačanega zneska z dne 27. 3. 2023 v zvezi z odločbo z dne 5. 11. 2022. Ugotovljeno je bilo, da je toženec tožniku izplačal denarni znesek, do katerega ni imel več pravice, ker je bil že izbrisan iz evidence brezposelnih, zato je prejeti znesek dolžan vrniti (prvi odstavek 194. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2).

2S tem sklepom je bila sodba sodišča druge stopnje Psp 182/2023 razveljavljena in zadeva vrnjena temu sodišču v novo sojenje.

3Glej dr. Galič, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba Ljubljana, Uradni list RS, Ljubljana, 2009, stran 168.

9.Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 23/2024 z dne 20. 8. 2024, ki se nanaša na vprašanje zakonitosti izbrisa iz evidence brezposelnih.

Zveza:

Upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upošteva zgolj tiste okoliščine, ki so obstajale na dan zaključka glavne obravnave. To pomeni, da se pri odločanju ne more upoštevati dejstev nastalih po 5. 6. 2024, ko je bila zaključena glavna obravnava v tej zadevi.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1999) - ZPIZ-1 - člen 162 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 194, 194/1

3.To pomeni, da se pri odločanju ne more upoštevati dejstev nastalih po 5. 6. 2024, ko je bila zaključena glavna obravnava v tej zadevi.

Pridruženi dokumenti:*

Ker je bil sklep izdan 20. 8. 2024, tj. po zaključku glavne obravnave, ga sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.