Jedro

Za zakonito odmero komunalnega prispevka (prav tako v skladu s stališči Vrhovnega sodišča RS v sklepih X Ips 4/2014 in X Ips 93/2013, oba z dne 27. 1. 2016) je odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen. Če zavezanec še ni priključen oziroma je do priključitve prišlo po uporabi novega predpisa, gre za dejanski stan iz 80. člena ZPNačrt, pristojni upravni organ pa ima podlago za odmero komunalnega prispevka.

Register nepremičnin (REN) je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi, in jo vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije (3. in 96. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, ZEN). Kot tak je register javna zbirka podatkov, iz katere organ lahko pridobiva podatke in se nanje zanese.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka sama trpi stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožnikom naložil plačilo komunalnega prispevka v višini 2.237,81 EUR zaradi priključitve objekta na naslovu ...5, Ljubljana Šmartno, št. stavbe ... v k. o. ... na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje (1. točka izreka), ter odločil, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila na območju stanovanjskega objekta iz 1. točke izreka odločbe zgrajena javna kanalizacija ter da je možno ta objekt priključiti na navedeno kanalizacijsko omrežje. Pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka so določbe prvega in četrtega odstavka 79. člena in 80. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), izračun prispevka pa je narejen na podlagi 10. in 13. člena Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode (Ur. l. RS, št. 45/2009, 31/2016 in 64/2016, v nadaljevanju Odlok).

3. Drugostopenjski organ je pritožbi delno ugodil, tako da je namesto nerazdelno naložene obveznosti plačila komunalnega prispevka ob upoštevanju solastninskih deležev tožnikov, določil obveznost plačila za posameznega lastnika. V preostalem je pritožbo tožnikov zavrnil. 4. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe med drugim izhaja, da je bil z izpodbijano prvostopenjsko odločbo tožnikom odmerjen komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča z javno kanalizacijo, s plačilom komunalnega prispevka pa jim bo zagotovljena priključitev na zgrajeno javno kanalizacijo. Navaja še, da je prvostopenjski organ vodil postopek in odločal po skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pojasnjuje, da se je organ lahko zanesel na pravilnost podatkov iz javnih evidenc in da je v tej zadevi podatke pridobil iz zemljiške knjige in registra nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Ker v tem primeru parcela objekta ni bila določena, je bila izračunana na podlagi drugega odstavka 5. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka z upoštevanjem faktorja 1,5. Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta, ki je izračunana po standardu SIST ISO 9836. Navaja še, da je prvostopenjski organ pri odločanju pravilno uporabil Odlok, ki je bil sprejet v letu 2009, spremenjen (dopolnjen) pa v letu 2016. Sklicuje se tudi na stališče tega sodišča v sodbi I U 101/2013, da je pri vodenju postopka in odločanju treba uporabiti predpis, ki velja v času odločanja. Rok za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka pa ni predpisan.

5. Tožniki se z odločitvijo ne strinjajo in zoper njo vlagajo tožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sklicujejo se na 22. člen Odloka in 127. člen ZUP ter navajajo, da je toženka določena procesna dejanja v konkretnem postopku opravila že v letu 2012, v zvezi s čemer se sklicujejo na toženkin dopis z dne 5. 6. 2015, ki ima uradni zaznamek poslano „R“ 14. 11. 2012. Ker je bil torej postopek uveden že v letu 2012, pri odločanju ne sme biti uporabljen Odlok s spremembami iz leta 2016, ki ga je toženka uporabila pri izračunu, saj so bile spremembe uveljavljene po uvedbi postopka. Menijo, da gre za nezakonito retroaktivno uporabo predpisov, ki vodi v nedopustno razlikovanje zavezancev, saj ti za gradnjo iste komunalne opreme plačajo stroške po različnih merilih. Gre za kršitev enakosti, saj se je vsem hkrati izboljšala komunalna opremljenost stavbnega zemljišča in je zato obveznost vseh nastala istočasno.

6. Navajajo tudi, da sta bila napačno ugotovljena velikost parcele in neto tlorisna površina objekta. Za podatke, vpisane v REN nemreč ne obstaja domneva njihove pravilnosti, prav tako pa jih je dopustno izpodbijati. Obravnavana hiša je bila zgrajena v času, ko za gradnjo gradbeno dovoljenje ni bilo potrebno, kaj šele vpis stavbe v kataster stavb in s tem povezana izdelava elaboratov. Za to stavbo se za davčne namene (NUSZ) uporablja neto tlorisna površina 192 m2, v izpisku iz leta 2007 je navedena velikost 135,6 m2, v REN pa 165,4 m2, pri čemer ima hiša ves čas enake gabarite. Trdijo, da so navedeni podatki dostopni toženki in da so se na njen poziv v letu 2015 odzvali, vendar je bila pristojna oseba odsotna. Obrnili so se tudi na LUZ, kjer naj bi jim bilo rečeno, da je sprememba evidentirana. Uveljavljajo, da pravilna neto tlorisna površina stavbe znaša 131,6 m2. 7. Toženka v odgovoru na tožbo, v katerem sodišču predlaga, naj tožbo zavrne, ponavlja bistvene navedbe iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe. K temu v zvezi s tožbenimi navedbami, da je bil postopek uveden že v letu 2012, dodaja, da iz njenega dopisa z dne 5. 6. 2015 izhaja, da prva tožnica ni uredila obveznosti glede plačila komunalnega prispevka zaradi priklopa na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje v naselju Vikrče, čeprav je že konec leta 2012 prejela obvestilo o višini komunalnega prispevka in bila pozvana k pregledu in morebitnemu popravku podatkov iz uradnih evidenc z namenom priprave pogodbe o sofinanciranju. Meni, da glede na navedeno ni mogoče govoriti o upravni zadevi oziroma o začetku upravnega postopka.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Tožniki neutemeljeno uveljavljajo, da toženka v obravnavani zadevi odmere komunalnega prispevka ne bi smela uporabiti Odloka, kakršen je veljal po spremembah, sprejetih v letu 2016, ker naj bi bil postopek odmere uveden že v letu 2012. 10. Določba 22. člena Odloka (kot je bila spremenjena s 27. členom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka, Ur. l. RS, št. 31/2016 in na katero se sklicujejo tožniki) določa, da se odmera komunalnega prispevka v nedokončanih postopkih, v katerih še niso bile izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka, dokončajo po predpisu, ki je veljal v času vložitve vloge za odmero komunalnega prispevka. Nanaša se torej na postopke, ki za potrebe (nove) gradnje tečejo na podlagi vloge zavezanca (šesti odstavek 79. člena ZPNačrt), ne pa na postopke odmere, začete po uradni dolžnosti, kakršen je obravnavani, kar ni sporno. Slednji imajo namreč drugačno pravno in dejansko podlago, saj se lahko uvedejo le, če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt).

11. S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja (četrti odstavek 79. člena ZPNačrt). V zvezi z odmero oziroma naložitvijo plačila komunalnega prispevka je po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 4/2014 z dne 27. 1. 2016 za pravilno razlago ZPNačrt treba ustrezno povezati določbe 79. in 80. člena tega zakona. Tako je razlog za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka lastniku obstoječega objekta zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt) lahko le kateri od primerov iz 80. člena ZPNačrt, v obravnavani zadevi torej nov priklop na komunalno opremo zaradi zgrajenega komunalnega omrežja.

12. Ker iz ZPNačrt izhaja, da je priklop na komunalno omrežje vedno pogojen s plačilom komunalnega prispevka, je treba šteti, da je za zakonito odmero komunalnega prispevka (prav tako v skladu s stališči Vrhovnega sodišča RS v sklepih X Ips 4/2014 in X Ips 93/2013, oba z dne 27. 1. 2016) odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen. Če zavezanec še ni priključen oziroma je do priključitve prišlo po uporabi novega predpisa, gre za dejanski stan iz 80. člena ZPNačrt, pristojni upravni organ pa ima podlago za odmero komunalnega prispevka.

13. Iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnega spisa ne izhaja, da bi bil objekt tožnikov že pred sporno spremembo predpisa zakonito priključen na zgrajeno komunalno omrežje, temveč da je po podatkih upravljavca kanalizacijskega omrežja obravnavani objekt nanj možno priključiti. Kaj drugega ne izhaja niti iz drugostopenjske odločbe, v kateri organ navaja, da bo s plačilom komunalnega prispevka tožnikom zagotovljena priključitev objekta na zgrajeno javno kanalizacijo. Tem pravno odločilnim ugotovitvam pa tožniki ne nasprotujejo. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ne gre za retroaktivno uporabo pravnih predpisov, niti za neenako obravnavanje tožnikov, toženka pa jim je ob pravilni uporabi določb 79. in 80. člena ZPNačrt odmerila komunalni prispevek po Odloku, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe.

14. Tožniki pa ne morejo uspeti niti z navedbami, da sta napačno ugotovljeni velikost parcele in neto tlorisna površina objekta. Ne drži namreč, da se organ ne bi smel zanesti na podatke, vpisane v registru nepremičnin. Register nepremičnin (REN) je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi, in jo vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije (3. in 96. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, ZEN). Kot tak je register javna zbirka podatkov, iz katere organ lahko pridobiva podatke in se nanje zanese.

15. Drži sicer, da bi tožniki kljub navedeni naravi registra lahko dokazovali, da vanj vpisani podatki niso pravilni in da so pravilni drugačni podatki, vendar pa tega v obravnavanem primeru niso storili. Trditve o napačni velikosti parcele v tožbi z ničemer ne konkretizirajo. Tudi trditev o napačni neto tlorisni površini objekta je zgolj pavšalna. Navedbe, da dejanska izmerjena neto tlorisna površina, ki naj bi jo tožniki sporočili LUZ, ta pa naj bi jo upošteval, znaša 131,6 m2, namreč z ničimer ne izkažejo. Samo dejstvo, da se v različnih postopkih uporabljajo različni podatki oziroma da so se podatki v javnih evidencah kljub dejansko nespremenjenim gabaritom spreminjali, pa tudi še ne pomeni, da je podatek, ki je bil v javni evidenci vpisan v času izdaje izpodbijane odločbe, napačen. Poleg tega pa je slednja trditev, to je, da so za neto tlorisno površino v različnih evidencah različni podatki: za davčne namene (NUSZ) 192 m2, iz izpiska spletne aplikacije GURS iz leta 2007 podatek 135,6 m2, aktualni vpis v registru nepremičnin pa 165,4 m2, vse to ob ves čas nespremenjenih gabaritih hiše, nedovoljena tožbena novota, saj tožniki tega niso navajali že v pritožbi, niti zato niso navedli nobenih (opravičljivih) razlogov (52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

16. Glede na povedano je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 je odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj novih dejstev in dokazov, ki jih tožniki navajajo v tožbi skladno s tem zakonom ne more upoštevati (52. člen).

17. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.