Jedro

Sodišče je pri presoji strokovnih izvidov komisije poskuševalcev zadržano in presoja predvsem postopkovne nepravilnosti jemanja in ocenjevanja vzorcev. Komisija poskuševalcev je namreč sestavljena iz devetih certificiranih poskuševalcev, kar po mnenju sodišča v najvišji meri zagotavlja objektivnost podanih ocen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je vinarski inšpektor Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Vinarska inšpekcija, Enota Novo mesto, Izpostava Brežice (v nadaljnjem besedilu prvostopenjski organ ali inšpektor) družbi A., d.o.o. (v nadaljnjem besedilu tožnik ali inšpekcijski zavezanec) odredil takojšnjo izločitev iz prometa 5.360 x 0,75 l (4.020 l) originalnega kakovostnega vina ZGP (v nadaljnjem besedilu KVZGP), suho belo vino malvazija, letnik 2017, odl. LJ-1322/2018, serija/LOT 01/818, pridelovalca A., d.o.o., ker vino ne ustreza predpisani kakovosti zaradi organoleptično ugotovljenih povišanih hlapnih kislin in hlapnih fenolov. Vino se mora takoj izločiti iz prometa (točka I. izreka). Nadalje je odločil, da mora inšpekcijski zavezanec; v roku 5 dni od prejema odločbe inšpektorju predložiti podatke o količinah in dokazila o izvršitvi odločbe o izločitvi tega vina iz prometa in o ravnanju z njim (točka II. izreka), vino ustrezno enološko obdelati in pred ponovnim dajanjem v promet obvestiti inšpektorja z dokazili (točka III izreka). Odločil je, da pritožba ne zadrži izvršitve, rok izvršitve je takoj po prejemu odločbe (točka III in IV izreka) in da bo o stroških postopka odločil s posebnim sklepom (točka V izreka).

2. Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da je inšpektor na podlagi 52. in 53. člena Zakona o vinu (ZVin) opravil kontrolo prometa in preverjanje kakovosti vina v kleti pridelovalca A., d.o.o. Ugotovil je, da je imel na dan pregleda na zalogi 8.000 steklenic 0,75 l oziroma 6.000 l originalno polnjenega KVZGP suho belo vino malvazija, letnik 2017, odl. LJ-1322/2018, serija/LOT 01/818, letnik 2017, pridelovalca A., d.o.o. Vino v prometu je bilo opremljeno z odločbo LJ-1322/2018, serija L 01/818. Preverjena je bila dokumentacija o vinu in izvršeno vzorčenje sedmih steklenic 0,75 l vina z namenom preverjanja identičnosti vina z odločbo Kmetijskega instituta Slovenije (v nadaljevanju KIS) LJ -1322/2018 in primernosti vina za promet ter vsebnost glicerola (ITA). Vzorec vina št. 10423745 je bil oddan na Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto (v nadaljnjem besedilu KGZ - Novo mesto) dne 14. 5. 2019, kjer je bila opravljena kemična in organoleptična analiza vzorca vina. S spričevalom o preiskovanem vzorcu št. 407/19 z dne 20. 5. 2019 je bilo ugotovljeno, da je vzorec preiskanega vina identičen z deklaracijo iz zapisnika, vendar je senzorična komisija vzorec vina ocenila negativno - ugotovila je prisotnost povišanih hlapnih kislin in hlapnih fenolov, zaradi zaznave le teh, vino ni sposobno za promet. 3. Proizvajalec je bil o rezultatih analize ustno obveščen dne 5. 6. 2019 in pisno dne 11. 6. 2019. Glede na to, da je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da je šlo za trženje originalno polnjenega vina, ki ni primerno za promet, je bila izrečena prepoved prodaje spornega vina in umik le tega iz prometa. Ukrep je bil izrečen na podlagi 4. alineje 5. točke 53. člena ZVin, ki inšpektorja pooblašča, da izloči iz prometa vino, ki ne ustreza predpisani kakovosti in 7. alineje prvega odstavka 43. člena ZVin, ki določa, da je prepovedan promet z vinom, ki ne ustreza predpisani kakovosti. V nadaljevanju je navedel zakonske podlage Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) glede izvršitve izrečenega inšpekcijskega ukrepa.

4. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu drugostopni organ ali tožena stranka) je z odločbo 0616-757/2019/10 z dne 5. 9. 2019 izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je v točki I izreka črtalo besedilo ''zaradi organoleptično ugotovljenih povišanih hlapnih kislin in hlapnih fenolov'', v ostalem delu pa pritožbo zavrnilo. Tožniku je naložil plačilo stroškov postopka ponovne organoleptične ocene vina, ki jo je opravil Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu KGZ Nova Gorica). V obrazložitvi je povzelo potek inšpekcijskega postopka, določbe 30. do 41. člena ZVin ter določbe Pravilnika o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je sprejel minister na podlagi določil ZVin.

5. V nadaljevanju navaja, da je inšpektor z izpodbijano odločbo odredil izločitev obravnavanega vina iz prometa, ker ne ustreza predpisani kakovosti. Pritožnik je v pritožbi zahteval ponovno oceno vina, ki jo je opravil KGZ Nova Gorica in dne 8. 8. 2019 podal mnenje, da je Vzorec P/992/2019 po rezultatih organoleptične ocene primeren za promet, vendar ne ustreza predpisani kakovosti po odločbi LJ-322/2018. Po seznanitvi z navedenim mnenjem je prejela odgovor tožnika, da so tri pooblaščene organizacije za oceno vina KIS Ljubljana, KGZ Novo mesto in KGZ Maribor ugotovile, da vino ustreza kakovosti po določbi LJ-1322/2018. Ocena KGZ Nova Gorica bistveno odstopa od ocene, ki jo je podal isti zavod dne 11. 7. 2019 - ocena 16,7 in od ocene, ki so jo za isto vino podali KGZ Maribor in Ljubljana (pravilno KIS Ljubljana) v višini 17,1 točke. Pojasnila je, da predloženih izvidov tožena stranka ni upoštevala, saj je pritožnik v pritožbi zahteval drugo analizo, ki je bila opravljena, ta pa je, kot je navedeno v 33. členu ZVin, dokončna. V nadaljevanju navaja, da je bilo vzorčenje in ocena opravljena v skladu z določbami Pravilnika in Pravilnika o načinu jemanja vzorcev vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter vzorcev enoloških sredstev za analize in v postopku z odvzetimi predmeti (v nadaljevanju Pravilnik o vzorčenju), da v postopku jemanja vzorcev ter ocenjevanja ni ugotovil nepravilnosti, vzorec pa ni označen skladno s predpisi, zato je izpodbijano določbo v tem delu spremenila.

6. Tožnik se z izpodbijanima odločbama ne strinja in vlaga tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), zlasti pa zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitev pravil postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve zaradi napačnega sklepa o dejanskem stanju.

7. V tožbi navaja, da je po določbi 33. člena ZVin rezultat ponovne ocene vina res dokončen, vendar to ne pomeni, da organ druge stopnje pri odločanju o pritožbi ni vezan na načelo proste presoje dokazov. Dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje, ugotavlja upravni organ s pomočjo strokovnih pomočnikov. Vendar pa je tudi njihovo mnenje, tako kot vsak drug dokaz, podvržen prosti oceni dokazov. Skladno z določbo 10. člena ZUP mora upravni organ odločiti, katera dejstva šteje za dokazana, prav tega pa drugostopenjski organ ni storil, saj je svojo odločitev glede neskladnosti vina z odločbo LJ-1322/2018 oprl zgolj na oceno vina, ki jo je izdelala pooblaščena organizacija KGZ Nova Gorica, ne da bi pri tem upošteval mnenje o skladnosti vina z odločbo LJ-1322/2019, ki ga je isti zavod izdelal dne 12. 7. 2019, mnenje KGZ Maribor z dne 5. 7. 2019 in KGZ Novo mesto z dne 20. 5. 2019, iz katerih izhaja, da vino ustreza predpisani kakovosti. Tožena stranka bi v zadevi morala ravnati v skladu s temeljnim načelom materialne resnice in presoditi navedene dokaze, kar pomeni, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, podana mnenja oceniti tudi glede na druge dokaze in glede na pomisleke strank v postopku.

8. V nadaljevanju navaja, da ZVin v 33. členu sicer določa, da lahko pridelovalec, ki ni zadovoljen z oceno, v petih dneh od prejema odločbe o oceni vina, vloži pritožbo na ministrstvo in zahteva ponovno oceno vina in je ta rezultat ponovne ocene dokončen, vendar to ne izključuje ugotavljanja relevantnih dejstev z drugimi dokazi in postopanja organa po določbi prvega odstavka 164. člena ZUP, česar pa tožena stranka ni storila. Pri svoji odločitvi je upoštevala zgolj mnenje ponovne analize KGZ Nova Gorica, ki je ugotovil, da vino ni skladno z odločbo KIS Ljubljana LJ-1322/2018 in je primerno za promet, ni pa opravilo ocene dveh izvidov pooblaščenih organizacij, ki sta izdali nasprotujoče si mnenje o skladnosti vzorčenega vina z odločbo LJ-1322/2019. Zaradi navedenih kršitev pravil postopka pa je v posledici bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno ter zmotno uporabljeno materialno pravo. V nadaljevanju povzame mnenja KGZ Novo mesto, KGZ Maribor in KGZ Nova Gorica z dne 12. 7. 2019, ki bistveno odstopajo od mnenja KGZ Nova Gorica z dne 8. 8. 2019. Toženi stranki očita, da bi morala te okoliščine raziskati, morebitne napake odpraviti ter po presoji vseh dokazov skupaj sprejeti odločitev ter vse to v odločbi pojasniti in argumentirati, česar pa ni storila in je s tem zagrešila nepravilnosti. Predlaga, da se prvostopenjska odločba ter odločba tožene stranke odpravita in se inšpekcijski postopek ustavi, podrejeno pa, da se odločba prvostopenjskega organa in odločba tožene stranke odpravita in zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnika ter dodatno navaja, da v zadevi ni sporno, da je organ prve stopnje vzorec vina vzel v skladu s predpisi in da je bila tako v postopku pred organom prve stopnje, kot v postopku pred organom druge stopnje, kjer je bila zahtevana druga analiza, ocena narejena iz odvzetih vzorcev vina. Skladno s Pravilnikom organoleptično oceno opravi tripartitna najmanj petčlanska komisija poskuševalcev z ocenjevanjem vzorca po pokušini, medtem ko drugo in popolno oceno opravi organizacija, ki ni opravila prvotnega ocenjevanja, ocenjuje se iz vzorca, ki ga zapečatenega hrani pooblaščena organizacija, analiza se opravi po predpisani - klasični metodi, in sicer v dveh ponovitvah, pri čemer je rezultat povprečje meritev, komisija pa je sestavljena iz devetih poskuševalcev.

K točki I izreka:

10. Tožba ni utemeljena.

11. Sodišče je dne 31. 3. 2022 opravilo javno glavno obravnavo v navzočnosti odgovorne osebe tožnika ter pooblaščencev tožnika in tožene stranke. Na glavni obravnavi je izvedlo predlagane dokaze z vpogledom listin upravnega spisa ter zaslišanjem odgovorne osebe tožnika direktorja A. A. (v nadaljnjem besedilu A. A.). Iz zapisnika odvzema vzorcev vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter enoloških sredstev za analizo 10423745, ki je bil sestavljen v navzočnosti odgovorne osebe tožnika A. A., ki na jemanje vzorcev ni imel pripomb, nedvomno izhaja, da je inšpektor dne 9. 5. 2019 vzel vzorce vina od količine 8.000 steklenic v originalni polnitvi KV ZGP Malvazija, geografske označbe slovenska Istra s številko odločbe o oceni LJ-1322/2018 serije (LOT) 01/818 vrste Malvazija, letnik 2017. Od tega so trije vzorci bili vzeti in plombirani zaradi analize po pooblaščenem laboratoriju, dva vzorca pa zaradi analize na ciklične digliceride v Italiji. Nadaljnji dve enoti vzorca pa sta bili plombirani in sta ostali v hrambi pri tožniku.

12. V zadevi ni sporno, da je bilo predmetno vino v prometu na podlagi ocene vina, ki ga je izvedel KIS, št. LJ 1322/2018 ravno tako ni sporno, da je pooblaščena organizacija KGZ Novo mesto opravila analizo vzorčenega vina in v mnenju zapisala, da je tako po kemijski kot po organoleptični oceni vino identično z odločbo KIS št. LJ 1322/2018, vendar ni sposobno za promet, zaradi organoleptično ugotovljenih povišanih hlapnih kislin in hlapnih fenolov, na podlagi česar je bila izdana prvostopenjska odločba, zoper katero je pritožbo vložil pravočasno tožnik in predlagal ponovno oceno vina. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je tožena stranka v skladu s 24. členom Pravilnika1 določila kot pooblaščeno organizacijo za ponovno ocenjevanje, KGZ Nova Gorica in naložila pooblaščeni organizaciji za oceno vina KGZ Novo mesto, ki je opravila prvotno analizo, da zapečatene vzorce, ki so bili pri njej hranjeni za ponovno oceno, dostavi izbrani pooblaščeni organizaciji za ponovno ocenjevanje. Iz mnenja o primernosti preiskanega vzorca KGZ Nova Gorica pa izhaja, da je vino primerno za promet, vendar ne ustreza predpisani kakovosti po odločbi št. LJ-1322/2018, saj je strokovna komisija v skladu s Pravilnikom vzorec ocenila s 15,6 točkami. Kakor navedeno tožnik zoper sam postopek jemanja vzorcev in postopek ponovnega ocenjevanja vzorcev v upravnem postopku in tožbi zoper izpodbijano odločbo ni ugovarjal. 13. Sodišče ugotavlja, da iz mnenja KGZ Nova Gorica, ki je bilo izdano na podlagi tretjega odstavka 33. člena ZVin in tretjega odstavka 35. člena ZVin, kar v zadevi ni sporno, izhaja, da je strokovna komisija KGZ Nova Gorica pri ponovni ocenitvi predmetnega vzorca le tega ocenila s 15,6 točkami ter ugotovila, da je vino primerno za promet, vendar ne ustreza predpisani kakovosti po odločbi št. LJ-1322/2018. Glede na navedeno je torej odločitev drugostopenjskega organa, s katero je delno spremenil prvostopenjsko odločbo tako, da je promet z zadevnim vinom prepovedal iz razloga 4. alineje 4. točke prvega odstavka 43. člena ZVin, saj vzorec, kot že navedeno, ni ustrezal predpisani kakovosti, s katero je bilo označeno predmetno vino, pravilna. Po določbi 3. alineje drugega odstavka 20. člena Pravilnika je kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom (KVZGP) vino, ki je ocenjeno najmanj s 16,1 točke, medtem ko iz ponovne ocene vina KGZ Nova Gorica izhaja, da je strokovna vinska komisija v skladu s Pravilnikom vzorec ocenila s 15,6 točkami, kar pomeni, da vino ne ustreza predpisani kakovosti po odločbi št. LJ1322/2018. 14. Drugostopenjski organ je v izpodbijani odločbi, po oceni sodišča, v zadostni meri pojasnil razloge za svojo odločitev. Sodišče meni, da v tem postopku odločbe KMGZ Maribor MB-1509/19/S z dne 5. 7. 2019 in KGZ Nova Gorica št. GO-1345/2019 z dne 12. 7. 2019, iz katerih izhaja, naj bi vzorec na organoleptični oceni dobil 17,1 oziroma 16,7 točk ni mogoče upoštevati. Kakor je izpovedal direktor tožnika zaslišan kot stranka, so sami izločili 500 l vina od skupne količine in od te količine odvzeli vzorec in ga posredovali navedenima pooblaščenima organizacijama v analizo. Nedvomno je torej, da analizi, na kateri se sklicuje tožnik (v nadaljnjem besedilu vzporedni analizi), nista bili opravljeni na vzorcu, ki je predmet ocenjevanja v zadevnem postopku v skladu s postopkom, ki ga določata Pravilnik in Pravilnik o vzorčenju, zato je rezultat, ki ga je pridobila tožena stranka, neprimerljiv z rezultati vzporednih analiz, ki sta jih na zahtevo tožnika opravili sicer pooblaščeni organizaciji. Formalno gledano pa tudi sicer iz obeh vzporednih analiz izhaja, da vzorec ustreza zakonu in predpisom, izdanim na njegovi podlagi in je zato primeren za promet kot "deželno vino s priznano geografsko oznako" (to je vino iz 2. alineje drugega odstavka 20. člena Pravilnika), kar pomeni, da tudi upoštevaje navedene dokaze, o katerih relevantnosti se bo sodišče opredelilo kasneje, analizirano vino ne ustreza z odločbo LJ-1322/2018 predpisani kakovosti, (kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom). Pri tem sodišče dodaja, da tudi sicer A. A., zaslišan kot stranka, po tem, ko so mu bile predočene listine upravnega spisa, izpovedal, da ne ugovarja temu, da je bilo vino nižje ocenjeno in tako ni bilo več kakovostno ampak deželno vino, ugovarja pa ugotovljenim hlapnim kislinam, zavoljo česar so imeli blokirano prodajo 4 mesece, po tem pa je bilo ugotovljeno, da so hlapne kisline v okviru normale, kar je bilo z analizo tudi dokazano. Iz navedenega izhaja, da se tudi tožnik zaveda, da je verodostojnost ocene vzorca, ki je bil vzet mimo za to predpisanega postopka, za odločitev v zadevi vprašljiva. Iz zatrjevanja tožnika namreč izhaja, da je bil vzorec vina, ki se je ocenjeval isti, pri tem pa se poraja dvom o takem vzorčenju, saj je bilo izvedeno v nasprotju z že navedenimi predpisi. Na podlagi 15. točke 42. člena ZVin sprejeti Pravilnik o vzorčenju v drugem odstavku 7. člena namreč določa, da se dve enoti vzorca zapakirata v primerno zunanjo embalažo in plombirata ter ostaneta v hrambi pri lastniku vzorca. Le od teh dveh vzorcev pa je možno opravljati nadaljnje upoštevne analize, glede na to, da je rezultat ponovne ocene postal dokončen (tretji odstavek 33. člena ZVin).

15. ZUP sicer v drugem odstavku 164. člena določa, da se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede, vendar pa ZVin ter na njegovi podlagi izdana Pravilnik in Pravilnik o vzorčenju natančno določata postopek jemanja in ocenjevanja vzorcev, kar je glede na specifično problematiko jemanja vzorcev vina in ocenjevanja njegove kvalitete, treba šteti kot posebno ureditev. Sodišče je pri presoji strokovnih izvidov komisije preskuševalcev zadržano in presoja predvsem postopkovne nepravilnosti jemanja in ocenjevanja vzorcev. Pri tem sodišče dodaja, da skladno s Pravilnikom organoleptično oceno opravi tripartitna najmanj petčlanska komisija preskuševalcev z ocenjevanjem vzorca na poskušnji, kot to zahteva Pravilnik o vzorčenju ter Pravilnik, medtem ko drugo ali ponovno oceno, kot določa prvi odstavek 13. člena Pravilnika, opravi organizacija, ki ni opravila prvotnega ocenjevanja, ocenjuje pa se iz vzorca, ki ga zapečatenega hrani pooblaščenca organizacija, analiza pa se izvede po predpisani - klasični metodi in sicer v dveh ponovitvah, pri čemer je rezultat povprečje meritev. Komisija poskuševalcev pa je sestavljena iz devetih certificiranih poskuševalcev, to pa po mnenju sodišča v najvišji meri zagotavlja objektivnost podanih ocen. Glede na navedeno so tožbeni ugovori tožnika, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje in kršitve pravil postopka glede obrazložitve izpodbijane odločbe, neutemeljeni in jih sodišče v celoti zavrača. V ostalem delu sodišče sledi obrazložitvi odločbe prvostopenjskega organa, dopolnjeni z odločbo drugostopenjskega organa in se, da bi se izognilo ponavljanju, nanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

16. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II izreka:

17. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Če se naročnik ne strinja z odločbo o cenitvi, lahko v 8 dneh vloži na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu Ministrstvo), zahtevek za ponovno oceno. Ministrstvo izmed pooblaščenih organizacij določi organizacijo, ki bo izvedla ponovno ocenjevanje. Ponovnega ocenjevanja ne opravi organizacija, ki je opravila prvotno ocenjevanje. Pritožbeni vzorec se ocenjuje iz vzorca, ki ga zapečatenega hrani pooblaščena organizacija (prvi odstavek 24. člena Pravilnika). Analiza se v primeru pritožbe izvede v predpisani - klasični metodi in sicer v dveh ponovitvah, pri čemer je rezultat povprečje meritev. Komisija poskuševalcev je sestavljena iz devetih poskuševalcev, zagotovljena mora biti tripartitna zastopanost. Prvotni poskuševalci so pri ponovni oceni izločeni (drugi odstavek 24. člena Pravilnika). Rezultat ponovne ocene je dokončen (tretji odstavek 24. člena Pravilnika).