Jedro

Stečajni upravitelj ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za izvršbo na podlagi sklepa o prodaji, ampak mora sam doseči izpraznitev nepremičnine v stečajnem postopku.

Neposredna izvršilna dejanja izpraznitve in izročitve nepremičnine, za katero je v postopku osebnega stečaja odrejena prodaja, se glede na izrecno in jasno določbo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne opravljajo v izvršilnem postopku preko izvršitelja, pač pa jih v postopku osebnega stečaja (še pred dejansko prodajo) opravlja stečajni upravitelj namesto izvršitelja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se ugovoru dolžnika z dne 27. 12. 2021 ugodi, sklep o izvršbi z dne 16. 12. 2021 razveljavi in predlog za izvršbo zavrne, predlog za odlog pa zavrže, odločitev o stroških ugovornega postopka dolžnika pa se vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika z dne 27. 12. 2021 zoper svoj sklep o izvršbi z dne 16. 12. 2021 zavrnilo, prav tako pa je zavrnilo predlog dolžnika z dne 27. 12. 2021 za odlog izvršbe.

2. Zoper navedeni sklep vlaga dolžnik pritožbo, ker se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje. Meni, da je ugovor utemeljen, podani pa so tudi razlogi za odlog izvršbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je odgovoril na pritožbo ter predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz predloga za izvršbo izhaja, da je predlog za izvršbo vložil upnik kot upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti A. A. s. p. na podlagi Sklepa o prodaji opr. št. St 000/2019 z dne 1. 7. 2021 Okrožnega sodišča v Ljubljani zoper stečajnega dolžnika, iz katerega iz točke 2 izhaja, da mora stečajni dolžnik v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnino navedeno v 1. točki izreka in jo izročiti upravitelju. Upnik kot stečajni upravitelj v predlogu za izvršbo zahteva izvršbo s postavitvijo izvršitelja, ki bo po preteku 8 dni od dneva, ko bo dolžniku vročen sklep o izvršbi, izročil nepremičnino z ID znak parc. 000 v posest upniku po tem, ko iz nje odstrani vse osebe in vse stvari in predlaga za izvršitelja B. B., Kamnik.

6. Višje sodišče ugotavlja, da upnik kot stečajni upravitelj ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za izvršbo na podlagi sklepa opr. št. St 000/2019, ampak mora sam doseči izpraznitev nepremičnine v stečajnem postopku. 395. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v drugem odstavku določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju, v tretjem odstavku pa, da je pravnomočni sklep iz drugega odstavka tega člena izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo, četrti odstavek pa, da izvršilna dejanja iz 221. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka tega člena namesto izvršitelja opravi upravitelj. Neposredna izvršilna dejanja izpraznitve in izročitve nepremičnine, za katero je v postopku osebnega stečaja odrejena prodaja, se torej glede na izrecno in jasno določbo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne opravljajo v izvršilnem postopku preko izvršitelja, pač pa jih v postopku osebnega stečaja (še pred dejansko prodajo) opravlja stečajni upravitelj namesto izvršitelja.1 Če pa je temu tako, upravitelj torej nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova v izvršilnem postopku, zato bi moralo že prvo sodišče njegov predlog iz tega razloga zavrniti, ne pa dovoliti predlagano izvršbo.

7. Ker je potrebno na pravilno uporabo materialnega prava paziti po uradni dolžnosti ob presoji pritožbe v skladu s 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, je višje sodišče pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep v 1. točki spremenilo tako, da je ugovoru dolžnika z dne 27. 12. 2021 zoper sklep o izvršbi z dne 16. 12. 2021 ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo.

Posledično, ker je predlog upnika za izvršbo zavrnilo, je bilo potrebno ugoditi tudi pritožbi dolžnika zoper točko 2 sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrnilo, sklep razveljaviti in predlog dolžnika za odlog izvršbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. S tem ko je višje sodišče ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, je bilo potrebno odločiti še o stroških dolžnika, priglašenih v ugovoru.

9. Višje sodišče ugotavlja, da v izpodbijanem sklepu ni dejanskih ugotovitev ne o vrednosti spornega predmeta ne o višini priglašenih stroškov dolžnika v ugovoru, manjkajo torej razlogi o odločilnih dejstvih ter je v tem delu sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato višje sodišče v tem delu odločitve ni moglo samo spremeniti, ampak je v tem delu odločitev o stroških priglašenih v vlogi dolžnika – ugovoru z dne 27. 12. 2021 vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

10. Posledično višje sodišče tudi ni moglo samo odločiti o stroških vložene pritožbe in odgovora na pritožbo, zato je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (smiselna uporaba 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. VSL sklep Cst 58/2021 z dne 17. 2. 2021, VSL Sklep Cst 18/2021 z dne 3. 2. 2021, VSL sklep Cst 815/2016 z dne 11. 1. 2017, VSL sklep Cst 463/2016 z dne 20. 7. 2016.