Jedro

Ni mogoče, da bi bila pritožnica, ob tako nazornem fotografskem prikazu kavnega in čajnega servisa, v opravičljivi in nezakrivljeni zmoti glede oznake predmeta v času sklepanja sodne poravnave. V sferi toženke je bila dolžnost ravnanja s pričakovano skrbnostjo, ko je izbirala servis po oznakah v cenilnih poročilih, s katerimi je bila seznanjena.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 902,90 EUR nadomesti z zneskom 619,71 EUR, glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti od tega zneska pa razveljavi.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem ter nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Sodna poravnava, ki sta jo dne 3. 6. 2019 pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu, opr. št. N 38/2016, sklenila A. A., stalno prebivališče ..., začasno prebivališče ..., ter B. B., ..., se v I. točki sodne poravnave v 3. alineji, v delu, ki se nanaša na kavni servis mamino poročno darilo, štirje kosi, po popisu dr. C. C. pod zaporedno številko 113, razveljavi; 2. Toženec je dolžan tožnici izročiti servis (mamino poročno darilo), ki se nahaja pod zaporedno številko 123 (opisan kot porcelanasti čajnik za dve osebi, 19. stol. kompl. 8 kosov), oziroma pod zaporedno številko 16, 4. poglavja „keramika, steklo“ cenitve z dne 25. 5. 2018, vse v 15 dneh, pod izvršbo; 3. Toženec je dolžan tožnici povrniti pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila, vse v 15 dneh, pod izvršbo.“ Tožnici je naložilo, da mora tožencu v 30 dneh od prejema sodbe povrniti 902,90 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 30 dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Meni, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotavljalo; ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, zlasti dokaza z zaslišanjem strank. Sodišče prve stopnje je svoje ugotovitve izpeljalo le iz listinskih dokazov, ki pa v konkretnem primeru ne morejo nadomestiti izjave strank. Tožnica je te bistvene kršitve uveljavljala že na naroku in pri njih vztraja v pritožbi, saj je sodišče s tem, ko predlaganih dokazov ni izvedlo, nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje, v posledici tega pa je tudi materialno pravo uporabilo napačno.

3. Tožnica je že v tožbi pojasnila, da je želela predmet, ki ga sodišče pravilno opiše kot „mamino poročno darilo“, pa naj bo to kavni ali čajni servis. Tožnica je na naroku v zadevi N 38/2016, ko se je sklepala sodna poravnava, v zvezi s tem predmetom, ki si ga je izbrala, tožencu pokazala fotografijo, na kateri se nahaja sama in na kateri uporablja ta servis, ki ga je mati dobila za poročno darilo. Toženec je vpričo vseh prisotnih na naroku fotografijo pogledal in tožnici pritrdil: „O.K., ga boš dobila.“ Toženec je tako dobro vedel, kaj je tožnica izbrala, pa čeprav je bil nato predmet v sami sodni poravnavi napačno zapisan. Tožnica drugega predmeta namesto „maminega poročnega darila“ tudi ni bila pripravljena sprejeti in je takoj opozorila na zmoto. Tožnica je bila v bistveni in opravičljivi zmoti glede oznake predmeta. Tožnici tudi ni moč očitati, da pri sklepanju sodne poravnave ni ravnala skrbno. Tožnica si predmeta ni mogla neposredno ogledati, saj ni mogla biti prisotna na samem ogledu oziroma cenitvi, pa čeprav je sodišče posebej prosila, naj bo ogled izveden tako, da bo tožnica o njem pravočasno (najmanj pa 30 dni prej) obveščena. Tožnica je bila prisiljena predmete izbirati po seznamu dr. C. C. in cenilnem mnenju.

4. Tožnica izpodbija odločitev v stroškovnem delu. Toženec je bil tudi v postopku N 38/2016 zastopan po istem pooblaščencu. Zaradi tega je sodišče tožencu neupravičeno priznalo stroške za konferenco s stranko in študij zadeve v višini 200 točk, saj je ta nagrada zajeta že v sami nagradi za sestavo odgovora na tožbo. Prav tako je sodišče neupravičeno priznalo nagrado za trajanje naroka. Skladno z določbo 6. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) namreč pooblaščencu nagrada za porabljeni čas pripada za zastopanje na naroku, za vsake začete pol ure nad eno uro v višini 50 točk, v konkretnem primeru pa se je narok začel ob 8.30 in končal ob 9.30 uri. Za začete pol ure „odsotnosti iz pisarne“, odvetniku pripada 20 točk nagrade. Glede na to, da pot iz sedeža pooblaščenke tožene stranke na naslovu v Domžalah, do sedeža sodišča v Novem mestu, Jerebova 2, traja 51 minut, bi bil odvetnik upravičen do nagrade v višini 80 točk in ne 180, kot jih je neupravičeno priznalo sodišče. Posledično so napačno priznani tudi materialni stroški in višina pripadajočega DDV. Pooblaščenec toženca ni priglasil zamudnih obresti od priglašenih stroškov, zato je odločitev sodišča v tem delu samovoljna in s tem nezakonita.

5. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlaga, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Pritožnica je v obravnavani zadevi zahtevala razveljavitev sodne poravnave, saj naj bi bila ta sklenjena v bistveni in opravičljivi zmoti (1. odstavek 392. člena ZPP, 1. točka drugega odstavka 392. člena ZPP in 46. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vestno in skrbno izvedlo dokazno oceno (8. člen ZPP) in posledično pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje v tej zadevi ter na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je argumente za odločitev jasno in sistematično obrazložilo. Argumentacijo sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče sprejema in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje.

8. V skladu z 46. členom OZ je pravno upoštevna le opravičljiva zmota. Bistvenost zmote same po sebi za izpodbojnost pogodbe (sodne poravnave) ne zadošča. Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev sodne poravnave zaradi bistvene zmote, razen če pri sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu (drugi odstavek 46. člena OZ). Pritožnica bi torej morala izkazati, da je bila v zmoti glede oznake predmeta kljub svojemu skrbnemu ravnanju.

9. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker pritožnice ni zaslišalo. Dejansko stanje je bilo že dovolj razjasnjeno na podlagi priložene listinske dokumentacije, zlasti cenitvenega poročila izvedenca dr. C. C. z 12. 9. 2001 (priloga A7 spisa N 38/2016) in cenitvenega poročila Narodnega muzeja s 23. 5. 2018 (red. št. 77 spisa N 38/2016).

10. Pritožnica navaja, da je že v tožbi pojasnila, da je želela predmet, ki ga sodišče pravilno opiše kot „mamino poročno darilo“, pa naj bo to kavni ali čajni servis, ter da je na naroku v zadevi N 38/2016, ko se je sklepala sodna poravnava, v zvezi s tem predmetom, ki si ga je izbrala, tožencu pokazala fotografijo, na kateri se nahaja sama in na kateri uporablja ta servis. Toženec je vpričo vseh prisotnih na naroku fotografijo pogledal in tožnici pritrdil: „O.K., ga boš dobila.“ Pritožnica je naroku, na katerem je bila sklenjena sodna poravnava, osebno prisostvovala. Predmete je v času sklepanja sodne poravnave izbirala, kot v pritožbi tudi potrdi, na podlagi seznamov obeh izvedenskih poročil. S poročiloma je bila seznanjena, saj sta del spisovnega gradiva, poleg tega je bilo cenitveno poročilo izvedenca dr. C. C. izdelano že 12. 9. 2001, cenitveno poročilo Narodnega muzeja pa 23. 5. 2018. Ves ta čas je bila torej pritožnica seznanjena tudi z dejstvom, da se oznaka „mamino poročno darilo“ v poročilu izvedenca dr. C. C. nahaja pod zaporedno št. 113, v sklopu zapisa: „Kavni servis, 4 kosi“, in ne v sklopu zapisa pod zaporedno št. 123: „Porcelanasti čajnik za 2 osebi, 19. stol. kompl., 8 kosov“. Še bolj bistveno je, da je cenitveno poročilo Narodnega muzeja (ki povzema tako zaporedne številke kot opise iz poročila izvedenca dr. C. C.) sestavljeno na način, da je vsak predmet, ki je opisan pod posamezno zaporedno številko, tudi opremljen z jasno in razločno fotografijo. Kot je razvidno iz fotografij kavnega in čajnega servisa, ju sestavljajo predmeti povsem različne oblike, barve in vzorcev. Posamezni servis se zaradi števila kosov, ki mu pripadajo, tudi sicer vizualno bistveno razlikuje (ena fotografija prikazuje manjši set skodelice in sladkornice, druga fotografija pa večje število manjših skodelic, manjših vrčev in sladkornice). Tudi po oceni pritožbenega sodišča zato ni mogoče, da bi bila pritožnica, ob tako nazornem fotografskem prikazu kavnega in čajnega servisa, v opravičljivi in nezakrivljeni zmoti glede oznake predmeta v času sklepanja sodne poravnave. Z drugimi besedami, v sferi toženke je bila dolžnost ravnanja s pričakovano skrbnostjo, ko je izbirala servis po oznakah v cenilnih poročilih, s katerimi je bila seznanjena.

11. Glede na fotografsko gradivo, ki je sestavni del cenitvenega poročila, je nerelavanten tudi pritožbeni očitek, da si pritožnica predmetov ni mogla neposredno ogledati, ker ni mogla biti prisotna na samem ogledu oziroma cenitvi.

12. Utemeljena pa je pritožbena graja o stroškovni odločitvi. Posvet s stranko ter študij zadeve v konkretnem primeru nista izkazana kot samostojni odvetniški storitvi po tar. št. 39 OT. Navedeni postavki sta že zajeti v priznani postavki za odgovor na tožbo. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi in tožencu ni priznalo 200 točk za konferenco s stranko in študij zadeve. Prav tako tožencu ni priznalo 180 točk za trajanje naroka in odsotnost iz pisarne, temveč mu glede na trajanje naroka (ena ura) in upoštevaje razdaljo med sedežem odvetniške pisarne in sedežem sodišča, pripada le (priglašenih) 80 točk za odsotnost iz pisarne v času potovanja (prvi in četrti odstavek 6. člena OT). Pripadajo mu tudi materialni stroški v višini 16,6 točke (in ne 22,6 točke, tretji odstavek 11. člena OT). Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR in 22 % DDV, znesek pravdnih stroškov, skupaj z že priznanimi in neizpodbijanimi stroški odgovora na tožbo (450 točk), pristopa na narok (300 točk) in kilometrine (59,20 EUR), znaša 619,71 EUR. Pritožbeno sodišče je zato II. točko izreka sodbe spremenilo (prvi odstavek 351. člena ZPP v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP) tako, da se 902,90 EUR nadomesti z zneskom 619,71 EUR, del, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti, ki jih toženec tekom postopka ni zahteval, pa razveljavilo (357. člen ZPP). Drugi uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, zato je pritožbo v tem (preostalem) delu zavrnilo in v nespremenjenem ter nerazveljavljenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Pritožnica je uspela zgolj s sorazmerno majhnim delom pritožbe, odgovor toženca pa za odločitev v zadevi ni bil potreben, zato vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).