Jedro

Z izpodbijanim sklepom o razrešitvi direktorja javne agencije je bilo poseženo v obstoječe pravno razmerje in ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja, vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoča, če bo tožnik s tožbo uspel. Že to pa lahko pomeni za tožnika težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom s 1. točko izreka na podlagi tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo zahtevi tožeče stranke (v nadaljevanju tožnik) za izdajo začasne odredbe, vložene v zvezi s tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 01410-33/2012/3 z dne 20. 9. 2012, in sicer tako, da se začasno do pravnomočnosti odločitve v tem upravnem sporu zadrži izbira in imenovanje kandidatov na delovno mesto direktorja oziroma direktorice v okviru vodenja javnega razpisnega postopka za delovno mesto direktorja oziroma direktorice Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju JACL), začetega na podlagi objave Sveta te agencije na njenih spletnih straneh dne 18. 1. 2013 in v Uradnem listu RS, št. 4/13 z dne 18. 1. 2013. Z 2. točko izreka je v ostalem delu predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, s 3. točko izreka pa sklenilo, da se odločitev o stroških postopka pridrži do odločitve o glavni stvari. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka tožnika z dnem 20. 9. 2012 razrešila s funkcije direktorja JACL, na katero je bil imenovan za obdobje od 2. 6. 2011 do 2. 6. 2016. 2. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da izda zahtevano začasno odredbo, vloženo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, utemeljilo s tem, da tožnik s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je bil predčasno razrešen s funkcije direktorja JACL, njegov mandat pa bi se iztekel šele leta 2016, česar tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe niti ne zanika. Prav tako tožena stranka ne ugovarja dejstvu, da je iz Uradnega lista RS, št. 4/13 z dne 18. 1. 2013, razvidno, da je bil v njem objavljen javni razpis za delovno mesto direktorja oziroma direktorice JACL. Po presoji sodišča začasna ureditev stanja izhaja že iz narave samega spornega pravnega razmerja, to je iz pravnega razmerja, v katerega je posegla tožena stranka z izdajo izpodbijane odločbe o predčasni razrešitvi tožnika s funkcije direktorja JACL. Po mnenju sodišča bi izbira oziroma imenovanja novega direktorja JACL za tožnika pomenila tako pravno posledico, zaradi katere vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja verjetno ne bi bila mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu uspel, saj bo imenovanje novega direktorja oziroma direktorice tudi po presoji sodišča prve stopnje prehitelo sodno odločitev v tem upravnem sporu. Navedena situacija tudi po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS predstavlja hujšo škodljivo posledico (sklep Vrhovnega sodišča II Up 4/2004). Predlagana začasna ureditev stanja je v neposredni zvezi s spornim trajajočim pravnim razmerjem. S predlaganim začasnim zadržanjem predmetnega javnega razpisa in postopka predlaganja in imenovanja kandidatov bo zavarovano načelo pravne države (2. člen Ustave RS). Začasno ureditev stanja pa terja tudi sama narava pravnega razmerja med strankama, saj takih razmerij ni primerno urejati zgolj z izplačilom odškodnine. Poleg navedenega gre v danem primeru tudi za zagotavljanje pravice do sodnega varstva (157. člen Ustave RS), ki je podana le v primeru, če je sodno varstvo tudi učinkovito. To pa je podano le tedaj, če posameznik lahko s sodnim varstvom priznane pravice tudi uveljavi. Pri tem ni poseženo v načelo sorazmernosti, saj javna korist v danem primeru ni prizadeta, ker je že imenovan vršilec dolžnosti, ki ima vsa pooblastila, kot jih ima direktor JACL, niti koristi nasprotnih strank, morebitna politična škoda pa ni pravno zavarovana. Tožnikovo zahtevo pod 2. točko predloga za izdajo začasne odredbe je z 2. točko izreka kot nepotrebno zavrnilo, s 3. točko izreka pa je odločitev o stroških postopka pridržalo do odločitve o glavni stvari.

3. Tožena stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in izpodbija sklep v celoti. Navaja, da je že v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe navedla, da bi z izdajo predlagane začasne odredbe toženi stranki nastala nepopravljiva škoda, saj mandat vršilcu dolžnosti direktorja JACL poteče 21. 3. 2013. Ponovno imenovanje vršilca dolžnosti pa ni možno, saj je v 16. členu Sklepa o ustanovitvi JACL jasno določeno, da v primeru, če je direktor predčasno razrešen ali če novi direktor ni pravočasno imenovan, vlada na predlog ministra, pristojnega za promet, do imenovanja novega direktorja brez javnega natečaja imenuje vršilca dolžnosti, vendar največ za dobo šest mesecev. To pomeni, da ponovnega imenovanja vršilca dolžnosti brez javnega razpisa ni in bi posledično tako pomembna agencija, kot je JACL, ostala brez vodstva z ustreznimi pooblastili. To bi lahko imelo posledice tudi izven agencije oziroma v gospodarstvu, saj JACL izdaja ustrezna dovoljenja in certifikate, brez katerih subjekti v letalstvu ne morejo izvajati svoje dejavnosti. Izpodbijani sklep je nepotreben, njegova izvršitev pa bi lahko povzročila tudi gospodarsko škodo.

4. Tožnik v odgovoru na pritožbo ugovarja navedenim argumentacijam tožene stranke, saj bi bila brez izdaje izpodbijane odredbe tožnikova pravica povsem izvotljena in s tem brez pomena.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdalo t. i. regulatorno (ureditveno) začasno odredbo oziroma odredbo za začasno ureditev stanja, predvideno v tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, na podlagi katerega lahko tožnik iz razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno. V drugem odstavku 32. člena, na katerega se sklicuje tretji odstavek tega člena, pa je določeno, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta pritožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7. Začasna odredba predstavlja nujni ukrep, s katerim sodišče ob izpolnjenih zakonskih pogojih (začasno) odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma na ustrezen način začasno uredi sporno pravno razmerje. Odločanje o začasni odredbi zahteva zaradi narave postopka in vezanosti sodišča na kratek rok, določen v petem in šestem odstavku 32. člena ZUS-1, restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora zato že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda za njo težko popravljiva. Če predlaga ureditveno začasno odredbo, pa mora poleg navedenega še konkretno predlagati, na kakšen način in kako naj se začasno uredi stanje. V postopku odločanja o začasni odredbi sodišče ne izvaja dokazov, temveč svojo odločitev opre na predložene dokaze in ne opravi glavne obravnave.

8. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je v zadevah, kot je obravnavana, praviloma, ne pa tudi vedno, mogoče zagotoviti učinkovito sodno varstvo v primeru ugoditve tožbi (če sodišče ne more že nemudoma odločiti o sami tožbi) predvsem z izdajo ureditvene začasne odredbe, seveda če so za to izpolnjene tudi vse druge v prejšnjih točkah tega sklepa navedene predpostavke za njeno izdajo. Z izpodbijanim aktom o razrešitvi direktorja JACL je bilo poseženo v obstoječe pravno razmerje in ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja, vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoče, če bo tožnik s tožbo uspel. Že to pa lahko pomeni za tožnika težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo. Izdana začasna odredba pa je tudi v skladu s prakso Ustavnega sodišča RS (npr. Up-454/04, U-I-257/04; Up-1165/06) kot tudi Vrhovnega sodišča (npr. II Up 6/2001, II Up 4/2004, I Up 273/2006, I Up 640/2007) v podobnih zadevah.

9. Tožena stranka izdani ureditveni začasni odredbi smiselno nasprotuje predvsem iz razloga, da izdana začasna odredba ni sorazmerna s prizadetostjo javne koristi ter koristi nasprotnih strank oziroma da bi toženi stranki nastala nepopravljiva škoda, ker naj po njenem mnenju ne bi mogla po preteku šestmesečnega mandata sedanjemu v. d. direktorju imenovati brez javnega razpisa novega v. d. direktorja, to pa bi pomenilo, da bi agencija ostala brez vodstva z ustreznimi pooblastili.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča pa tožena stranka zgolj s to pravno razlago lastnega podzakonskega predpisa v tem pritožbenem postopku ne more uspeti, saj bi (ne glede na to, da po mnenju Vrhovnega sodišča že iz narave in namena ter iz razlogov, zaradi katerih se imenuje v. d. direktor agencije, ta funkcija ne bi smela biti vezana na javni razpis) glede na njeno tolmačenje 16. člena Sklepa o ustanovitvi JACL lahko prišlo oziroma pride do enake situacije, če se npr. na objavljeni javni natečaj ne bi javil noben kandidat, ali nihče od prijavljenih kandidatov ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev, ali pa bi bilo ocenjeno, da nihče od prijavljenih kandidatov, kljub izpolnjevanju formalnih razpisnih pogojev, ne bi bil ocenjen za primernega za opravljanje navedene funkcije. Ne glede na navedeno pa lahko tožena stranka, če meni, da ji sedaj veljavni sklep o ustanovitvi JACL omogoča le enkratno imenovanje v. d. direktorja navedene agencije brez javnega razpisa, ta sklep sama ustrezno dopolni ali spremeni.

11. Sodišče prve stopnje se sicer v izpodbijanem sklepu do te pritožbene navedbe, ki jo je tožena stranka uveljavljala že v odgovoru na tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, izrecno ni opredelilo, jo je pa povzelo. To pa po presoji Vrhovnega sodišča ne pomeni (kar tožena stranka v svoji pritožbi smiselno uveljavlja) bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) oziroma je Vrhovno sodišče to kršitev postopka s svojo obrazložitvijo samo odpravilo (77. člen ZUS-1).

12. Pritožbene navedbe glede upravičenosti tožnikove razrešitve in možnosti uspeha v upravnem sporu pa bodo predmet odločanja sodišča prve stopnje o glavni stvari. Pri tem pa Vrhovno sodišče opozarja, da izdana začasna odredba sodišče prve stopnje tudi zavezuje, da o sami tožbi nemudoma odloči. 13. Ker so bili po presoji Vrhovnega sodišča podani vsi pogoji, ki jih za izdajo ureditvene začasne odredbe določata tretji in drugi odstavek 32. člena ZUS-1, in ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1).

14. Tožnik z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi oziroma pojasnitvi zadeve, zato glede na določbo prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 ni upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali z vložitvijo odgovora.