Jedro

Zvrnitev zahteve za objavo popravka oziroma odgovora, ki je napisan žaljivo, ne pomeni omejevanja varstva pravic prizadetega - tudi če je bilo objavljeno besedilo zanj žaljivo in za kar ima na razpolago druge oblike pravnega varstva. Zakonsko opredeljen namen popravljanja zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu oziroma njihovega dopolnjevanja (četrti odstavek 26. člena ZMed) ter zagotavljanja javnega interesa po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti (prvi odstavek 42. člena ZMed) je z objavo popravka oziroma odgovora, ki ni žaljiv, še vedno v celoti in neokrnjeno uresničljiv. Morebitno protipravno ravnanje avtorja besedila še ne upravičuje do protipravnega ravnanja tudi prizadetega.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna kot odgovorna urednica tednika v prvi številki tega tednika po izdaji sodbe objaviti popravek tožeče stranke v obsegu in vsebini, kot je napisan dne 3.3.2004 in v celotnem besedilu povzet v izreku prvostopne sodbe, in ki se nanaša na prispevek, objavljen v št... tega tednika. Glede na tak izid postopka je sodišče prve stopnje tožnici naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 91.974,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.5.2004 dalje do plačila. Tako je sodišče prve stopnje odločilo sklicujoč se na ovire za objavo popravka (in posledično za ugoditev tožbenemu zahtevku) iz 31. člena Zakona o medijih z obrazložitvijo, da je popravek napisan žaljivo - neodvisno od tega, ali je žaljiv v celoti ali le v posameznem delu (27. člen istega zakona) in od tega, ali je popravek le nadaljevanje diskurza z enakimi sredstvi oziroma na enak način, kot ga je bil začel avtor besedila - ter s pristavkom v obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje, da je razpravljanje na osebni ravni nasploh v nasprotju z namenom institutov objave popravka ali odgovora na objavljeno besedilo.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo, v kateri se sklicuje na vse zakonsko predvidene revizijske razloge kot uveljavljane. Pretežni del revizijskih navedb je dobeseden prepis tožničinih navedb iz njene pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje in zato zanje velja, da ni potrebe po njihovem ponovnem povzemanju v tem obsegu. V nadaljevanju revizijskih navedb pa tožnica poudarja dejstvo, da je zoper njo naperjene članke začela objavljati v tedniku novinarka; novinar pa mora spoštovati pravice drugih. Novinarski poklic ni pokritje za razne neresnice, obdolžitve in žalitve pod krinko nekih višjih informacijskih interesov, ki jih objektivno določa subjektivni novinarski nekritični in pristranski okus. Tožena stranka je objavila prispevke novinarke v celoti, z vsemi netočnostmi ter žaljivostjo in neokusnostjo. Ti prispevki so bili v redu, ko pa tožnica želi odgovoriti na te prispevke, se objava zavrne, češ da so žaljivi. Enemu je dovoljeno, drugemu pa ne. To ni v skladu s pravili enakopravnosti, varstva lastnih pravic in objektivnega medijskega informiranja. Če se že sodišče druge stopnje sklicuje na ustavo, potem sta obe sodišči prikrajšali tožnico za njeno ustavno pravico do odgovora na neresnične in žaljive prispevke. Tožnica predlaga spremembo pravnomočne sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavitev sodb sodišč obeh stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim je mogoče izpodbijati pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, le pod pogoji iz 367. člena ZPP in v mejah z določbo 370. člena ZPP le izrecno predvidenih revizijskih razlogov - nujno upoštevaje pri tem še nadaljnjo omejitev iz 371. člena istega zakona. Slednje navedena zakonska določba izključuje sleherni formalnopravni preizkus pravnomočne sodbe po uradni dolžnosti. Tega opravi revizijsko sodišče le v mejah izrecno in obrazloženo uveljavljanih revizijskih razlogov iz 1. in 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP, kar pomeni, da ga golo in neobrazloženo sklicevanje v reviziji na te zakonske določbe kot uveljavljane revizijske razloge še ne narekuje. To pa hkrati pomeni, da ne terjajo odgovora tiste revizijske navedbe, ki so dobeseden prepis tožničinih navedb iz njene pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje in ki jih je po obsegu celovito, po vsebini pa pravilno izčrpalo že sodišče druge stopnje v razlogih svoje sodbe - ne da bi slednjemu tožnica v reviziji obrazloženo očitala kakšne pomanjkljivosti s tem v zvezi tudi izven okvirov graje materialnopravnih naziranj sodišč obeh stopenj. Vendar je izpodbijana odločitev tudi materialnopravno pravilna.

Revizijsko sodišče v celoti sprejema razloge sodišč prve in druge stopnje za oceno tožničinega popravka kot takega, ki je napisan žaljivo, v tem pa sta tudi pravilno videli oviro za objavo popravka spričo določbe pete alinee 31. člena Zakona o medijih (ZMed; Ur.l. RS, št. 35/2001 - 16/2004). Z zakonsko zahtevo po taki vsebini popravka, ki ni žaljiva, ni v ničemer zmanjšan obseg varstva pravic prizadetega - tudi če je objavljeno obvestilo zanj žaljivo in za kar ima na razpolago druge oblike pravnega varstva. Zakonsko opredeljen namen popravljanja zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu oziroma njihovega dopolnjevanja (četrti odstavek 26. člena ZMed) ter zagotavljanja javnega interesa po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti (prvi odstavek 42. člena ZMed) je z objavo popravka oziroma odgovora, ki ni žaljiv, še vedno v celoti in neokrnjeno uresničljiv. Morebitno protipravno ravnanje avtorja obvestila še ne upravičuje do protipravnega ravnanja tudi prizadetega. Tožnice nista prikrajšali za njeno pravico do popravka sodišči prve in druge stopnje, kot jima neutemeljeno očita v reviziji, temveč je to storila sama. S pritrditvijo tožničini razlagi pravice do popravka bi se ta, ki je namenjena zagotavljanju demokratičnega in poštenega dialoga v družbi, sprevrgla v svoje nasprotje.

Ker se po obrazloženem izkaže, da razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani - vključno s tudi po uradni dolžnosti upoštevnim revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava, je bilo treba revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.