Jedro

Za dovolitev izvršbe za izterjavo zapadlih neplačanih prispevkov za prostovoljno zdravstveno zavarovanje je pristojno okrajno sodišče in ne Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Ker so pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, sklenjene z zavodom za zdravstveno zavarovanje na dan 31.12.1998, po samem zakonu prešle na upnico - Vzajemno zdravstveno zavarovalnico, je dokazno breme za to, da je dolžnik izkoristil zakonsko možnost in odpovedal pogodbo o prostovoljem zdravstvenem zavarovanju ter o tem obvestil upnico, na strani dolžnika. Dolžnik v dokaz svoje ugovorne trditve o odpovedi pogodbe ni predložil nobenega dokaza, zato je njegov ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor dolžnika zavrne in potrdi sklep o izvršbi.

Dolžnik sam krije svoje stroške ugovora in stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi z dne 27.3.2001, opr.št. I ..., razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku.

Proti sklepu se je pritožila upnica in navedla, da je dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj dolžnik za svoje trditve razen sklepa, ki z obravnavano zadevo nima nobene zveze, ni predložil nobenega dokaza. Ker se neobrazložen ugovor šteje kot neutemeljen, bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti.

Na upničino pritožbo je dolžnik odgovoril, da gre v konkretnem primeru za socialni spor, za reševanje katerega je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, saj upnica od dolžnika terja plačilo neplačanih premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Po njegovem mnenju je zato pritožba neutemeljena.

Pritožba je utemeljena.

Dolžnik je v svojem ugovoru proti sklepu o izvršbi na prvem mestu ugovarjal stvarno nepristojnost Okrajnega sodišča v Kranju, ki je izdalo sklep o izvršbi, to pa iz razloga, da gre v konkretnem primeru za socialni spor, za odločitev o katerem je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Nadalje pa je še trdil, da je konec leta 1999 v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ in Zakonom o zavarovalnicah - ZZav odpovedal pogodbo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju in o tem obvestil upnico. Svojemu ugovoru je dolžnik priložil le sklep Okrajnega sodišča v Kranju, s katerim je to odločilo enako kot v obravnavanem primeru.

Dolžnikov ugovor stvarne nepristojnosti Okrajnega sodišča v Kranju bi bil utemeljen, če bi upnica proti dolžniku pred Okrajnim sodiščem v Kranju vložila tožbo na plačilo neplačanih prispevkov za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. V obravnavanem primeru pa ne gre za pravdo, temveč za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Za dovolitev izvršbe pa je po določbi 5. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ vedno pristojno okrajno sodišče, torej tudi v primeru, ko se v izvršbi izterjujejo socialne dajatve. Ker je v konkretnem primeru sklep o izvršbi izdalo okrajno sodišče, ni podan ugovorni razlog iz 1. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ.

Okrajno sodišče v Kranju je sklep o izvršbi izdalo na podlagi verodostojne listine (overjenega izpiska iz poslovnih knjig upnice). Proti sklepu o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine, pa mora dolžnik ugovarjati obrazloženo. To pomeni, da mora dolžnik v ugovoru navesti pravnopomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo, oziroma ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. Neobrazložen ugovor se šteje kot neutemeljen (2. odstavek 53. člena ZIZ v zvezi s 1. odstavkom 61. člena ZIZ). Obrazloženost ugovora je predpostavka za presojo njegove vsebinske utemeljenosti.

Pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, ki so jih imeli zavarovanci (očitno tudi dolžnik) na dan 31.12.1998 sklenjene z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, so po samem zakonu prešle na upnico z vsemi pravicami in obveznostmi pogodbenikov (1. odstavek 62. b člena ZZVZZ). O tem prenosu je bila upnica dolžna obvestiti zavarovance in jim omogočiti, da prekinejo pogodbo, če se s prenosom ne strinjajo (2. alinea 2. odstavka 62. b člena ZZVZZ, 3. in 4. odstavek 19. člena ZZav). Ker so pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju po samem zakonu prešle na upnico, je dokazno breme za to, da je dolžnik izkoristil zakonsko možnost in konec leta 1999 odpovedal pogodbo o prostovoljem zdravstvenem zavarovanju ter o tem obvestil upnico, na strani dolžnika. Dolžnik v dokaz teh svojih ugovornih trditev ni predložil nobenega dokaza. Glede na to in ker je sklep o izvršbi izdalo pristojno sodišče, je dolžnikov ugovor šteti kot neobrazložen. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugovor poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odstavek 62. člena ZIZ). Odločitev, kakršno je sprejelo, bi prišla v poštev le v primeru, da bi dolžnik sklep o izvršbi izpodbijal obrazloženo, in sicer v celoti ali v naložitvenem delu (2. odstavek 62. člena ZIZ). Zaradi opisanih razlogov je sodišče druge stopnje upničini pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik je tako v ugovoru kot tudi v odgovoru na pritožbo priglasil stroške, ki so mu nastali v zvezi z njima. Ker dolžnik glede na odločitev sodišča druge stopnje s svojim ugovorom ni uspel, je sodišče druge stopnje odločilo, da mora svoje stroške ugovora kriti sam (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Enako odločitev je pritožbeno sodišče sprejelo tudi glede dolžnikovih stroškov odgovora na pritožbo, vendar v tem primeru zaradi tega, ker odgovor na pritožbo proti sklepu po zakonu ni predviden, zaradi česar stroški, nastali v zvezi z njim, niso potrebni stroški (1. odstavek 155. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).