Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-II-235/00

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

U-II-235/00

19. 10. 2000

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Žalcu, na seji dne 19. oktobra 2000

o d l o č i l o :

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 771 in 770/2, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 155. k.o. Ž. Z., je pristojna Upravna enota Žalec.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Okrajno sodišče v svoji zahtevi navaja, da je bila zahteva za denacionalizacijo v izreku navedenih nepremičnin (ki je bila podržavljena prednici vlagateljev zahteve za denacionalizacijo in pok. B. B.) dne 5. 11. 1992 vložena pri upravnem organu takratne Občine Žalec. Upravna enota Žalec je dne 26. 6. 1997 z dopisom št. 464000/0013/97 navedeno zahtevo odstopila v reševanje Okrajnemu sodišču v Žalcu. Okrajno sodišče meni, da sta bili nepremičnini podržavljeni z odločbo Komisije za arondacijo Občinske skupščine Žalec št. 462-61/1963-3 z dne 18. 10. 1963 in ne na podlagi kupne pogodbe z dne 27. 9. 1963.

Pravni temelj podržavljenja naj bi bil Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - v nadaljevanju: TZIKZ), ki je naveden v 29. točki 3. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen). Zato naj bi sodišče ne bilo pristojno za reševanje navedene zadeve.

B.

2.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

3.Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi TZIKZ, že opozorilo (odločba št. U-I- 75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna. Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba. Besedilo 5. člena ZDen torej res zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za izdajo take odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel.

4.V obravnavanem primeru pa pred izdajo arondacijske odločbe z dne 18. 10. 1963 ni bil sklenjen pravni posel. Ustavno sodišče je namreč ob pregledu celotnega spisa in določb TZIKZ ugotovilo, da v obravnavani zadevi pogodbe z dne 27. 9. 1963, sklenjene med KK Žalec - Obrat Latkova vas ter A. in B. B., ni mogoče šteti za samostojen pravni posel, ki bi bil sklenjen neodvisno od arondacijskega postopka. TZIKZ je urejal arondacijo v členih 53 do 68 in je predvidel sporazume med lastnikom in arondacijskim upravičencem. Da gre za sporazum v smislu določb navedenega zakona, izhaja iz vsebine pogodbe, predvsem pa iz odločbe o arondaciji št. 462-61/1963-3 z dne 18. 10. 1963. V obrazložitvi te odločbe je namreč navedeno, da je bila dne 14. 9. 1963 izdana odločba o dovolitvi arondacije. Zato ima pogodba, sklenjena po uvedbi arondacije, naravo sporazuma iz prvega odstavka 60. člena TZIKZ, ki je pomenil le del samega arondacijskega postopka, ki se je v praksi tako izvajal.

5.Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je pravni temelj za reševanje obravnavane denacionalizacijske zadeve v določbi 29. točke 3. člena ZDen in je tako na podlagi 54. člena ZDen podana pristojnost v izreku navedenega upravnega organa.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: namestnik predsednika dr. Lojze Ude ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednika: dr. Lojze Ude

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia