Jedro

Pomanjkljivosti upnikovega predloga za izvršbo (pravilen naslov dolžnikovega dolžnika) so se pokazale v fazi oprave izvršbe. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za zavrženje predloga, zlasti ne tudi v tistem delu, ki ima svoji naravi značaj plačilnega naloga, torej v delu, s katerim je sodišče dolžniku naložilo, da poravna terjatev upnika skupaj z odmerjenimi stroški. Pomanjkljivosti v fazi oprave izvršbe namreč ne narekujejo sodišču prve stopnje zavrženja predloga za izvršbo, pač pa ustavitev izvršbe. Sodišče v primeru, ko ustavi izvršbo, razveljavi, če zakon ne določa drugače tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb (2. odstavek 73. člena ZIZ), ne razveljavi pa sklepa o izvršbi. Sodna odločba je procesno dejanje, ki ne sodi med izvršilna dejanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se izvršba ustavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrglo.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da sicer nima točnega podatka o tem, ali in kdaj je sklep postal pravnomočen. Iz dejstva, da ga je sodišče pozvalo, da sporoči popolno ime in naslov dolžnikovega dolžnika, pa izhaja, da je upoštevajoč določilo 3. odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) že postal pravnomočen, saj je sodišče poizkušalo sklep vročiti dložnikovemu dolžniku. Predloga, o katerem je bilo že odločeno, ni mogoče zavreči brez razveljavitve izdanega sklepa. Pravnomočen sklep pa se lahko razveljavi le z izrednimi pravnimi sredstvi. Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da ustavi izvršbo na plačo dolžnika oziroma razveljavi izpodbijani sklep in pošlje zadevo v ponovno določanje sodišču prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dne 1.3.2001 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je po predlogu upnika dolžniku naložilo, da v 8 dneh plača upniku glavnico 58.537,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroške izvršilnega postopka, obenem pa dovolilo izvršbo z rubežem plače dolžnika. Izvršbe pa ni moglo začeti opravljati, ker sklepa o izvršbi ni moglo vročiti dolžnikovemu dolžniku. Ker upnik po pozivu sodišča ni sporočil naslova dolžnikovega dolžnika, je predlog za izvršbo zavrglo.

Prav ima pritožba upnika, da v tej fazi ni mogoče zavrženje predloga za izvršbo, zlasti ne brez predhodne razveljavitve sklepa o izvršbi, za kar pa sodišče prve stopnje tudi ni imelo podlage, saj, kot je bilo že navedeno, so se pomanjkljivosti upnikovega predloga pokazale v fazi oprave izvršbe. Faza odločanja o izvršbi je bila namreč z izdajo sklepa o izvršbi zaključena, ne glede na to da je učinkovitost sklepa o izvršbi odvisna tudi od načina končanja faze opravljanja izvršbe. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za zavrženje predloga, zlasti ne tudi v tistem delu, ki ima svoji naravi značaj plačilnega naloga, torej v delu, s katerim je sodišče dolžniku naložilo, da poravna terjatev upnika skupaj z odmerjenimi stroški. Pomanjkljivosti v fazi oprave izvršbe namreč ne narekujejo sodišču prve stopnje zavrženja predloga za izvršbo, pač pa ustavitev izvršbe. Sodišče v primeru, ko ustavi izvršbo, razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb (2. odstavek 73. člena ZIZ), ne razveljavi pa sklepa o izvršbi. Sodna odločba je procesno dejanje, ki ne sodi med izvršilna dejanja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da je izvršbo ustavilo, saj je upnik predlagal izvršbo le na plačo dolžnika, ne pa tudi izvršbe na druge dolžnikove stvari ali premoženjske oziroma materialne pravice.