Jedro

V prošnji za dodelitev BPP je tožnik navedel, da želi pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji v zvezi z vložitvijo tožbe zoper B.B. zaradi povrnitve osebnih stvari, vendar takšna opredelitev zaprošene BPP, ne pomeni, da toženka po proučitvi zadeve, glede na okoliščine zadeve, ne more določiti drugačne oblike in obsega BPP. Ob upoštevanju podatkov spisa ni nujno, da bo tožnik večji obseg ali drugo obliko BPP, torej BPP za vložitev tožbe sploh potreboval. Zato je toženka z izpodbijano odločbo dodelila BPP v obsegu sestave in vložitve poziva odvetnika na izročitev tožnikovih stvari, ta odločitev pa tožniku ni v škodo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka ugodila tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in mu dodelila redno BPP za sestavo ter vložitev poziva odvetnika na izročitev tožnikovih stvari osebi, pooblaščeni s strani tožnika (I. točka izreka), tožniku naložila, da v roku 3 mesecev od prejema te odločbe vzpostavi stik z dodeljenim odvetnikom ter o tem v roku 8 dni od vzpostavitve stika z odvetnikom obvesti pristojen organ za BPP (II. točka izreka), za izvajanje BPP pa določila odvetnika A.A. (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi toženka pojasnjuje, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku zoper B.B. zaradi povrnitve osebnih stvari. Toženka je ugotovila, da tožnik izpolnjuje dohodkovni cenzus iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj znaša njegov mesečni dohodek 0,00 EUR, upoštevano premoženje tožnika pa ne presega višine mejnega zneska 18.482,40 EUR. Izpolnjeni so tudi pogoji iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Tožniku je bila zato dodeljena BPP v obliki, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, skladno s 26. členom ZBPP v zvezi z 28. členom ZBPP. Pristojni organ za BPP namreč lahko na podlagi prve alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP določi drugačen obseg ali obliko BPP, če oceni, da bo tudi tako dosežen pričakovan rezultat. V obravnavanem primeru je toženka v tej fazi tožniku zagotovila ustrezno varstvo njegovih pravic, saj na podlagi predloženih in po uradni dolžnosti pridobljenih dokazil ni jasno, ali bo večji obseg ali drugo obliko BPP sploh potreboval, zato bi bila dodelitev BPP v večjem obsegu ali še za drugo obliko v nasprotju s 24. členom ZBPP. V kolikor bo tožnik oziroma izvajalec BPP predložil odgovor osebe, pozvane na vrnitev stvari, oziroma predložil dokazilo, iz katerega bo izhajala potreba po vložitvi tožbe na vrnitev stvari, pa bo toženka po uradni dolžnosti izdala ustrezno dopolnilno odločbo za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje. V nadaljevanju obrazložitve toženka ponovi še odločitev iz II. in III. točke izreka ter tožnika opozori, da bo moral prejeto BPP vračati v primerih in pod pogoji, določenimi v ZBPP.

3. Tožnik vlaga tožbo v kateri navaja, da mu je bila BPP v podobnem obsegu že dodeljena z odločbo št. Bpp 1513/2018 z dne 6. 6. 2018, dosežen pa ni bil pričakovani rezultat zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in mu dodeli BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji oziroma, podredno, da vrne zadevo v ponovno odločanje. Odvetnik A.A. je tudi izdelal mnenje, v katerem je navedel, da bi bil s tožbo uspešen. Glede na odgovor bivše žene B.B., da ne namerava vrniti njegovih stvari, z dodeljeno BPP ne bi bil dosežen pričakovani rezultat in bi to bila samo izguba dragocenega časa. Zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in tožniku odobri BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji oziroma podredno, da zadevo vrne pristojni službi za BPP v ponovno odločanje.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. BPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Oblike BPP določa 26. člen ZBPP, ki v prvem odstavku pravi, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje; za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 26. člena ZBPP).

7. BPP se praviloma dodeli v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP), pristojni organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (1., 2. in 3. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

8. Toženka je z odločbo št. Bpp 1513/2018 z dne 6. 6. 2018, na katero se sklicuje tožnik v tožbi, tožniku dodelila BPP za pravno svetovanje za sestanek z odvetnikom v skupnem trajanju do dveh ur, preučitev dokumentacije, eventualni vpogled v sodne spise in izdelavo obrazloženega pisnega pravnega mnenja. Glede na opisan obseg dodeljene BPP tako ne drži tožnikova navedba, da mu je že bila dodeljena BPP za sestavo ter vložitev poziva odvetnika na izročitev njegovih osebnih stvari.

9. V prošnji za dodelitev BPP je tožnik res navedel, da želi pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji v zvezi z vložitvijo tožbe zoper B.B. zaradi povrnitve osebnih stvari, vendar takšna opredelitev zaprošene BPP, po presoji sodišča ne pomeni, da toženka po proučitvi zadeve, glede na okoliščine zadeve, ne more določiti drugačne oblike in obsega BPP. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bil tožnik pozvan, da predloži odgovor B.B. na poziv za vračilo osebnih stvari tožnika oziroma pisno izjavo odvetnika o njegovi komunikaciji s B.B., iz katere bo razvidno, da nima namena vrniti tožnikovih osebnih stvari. Tožnik navedene izjave ni predložil. Glede na navedeno in ob upoštevanju podatkov spisa tako ni nujno, da bo tožnik večji obseg ali drugo obliko BPP, torej BPP za vložitev tožbe zoper B.B., sploh potreboval. Zato je toženka z izpodbijano odločbo dodelila BPP v obsegu sestave in vložitve poziva odvetnika na izročitev tožnikovih stvari, ta odločitev pa tožniku ni v škodo. Kolikor bosta namreč tožnik oziroma postavljeni odvetnik predložila odgovor B.B., iz katerega bo izhajala potreba po vložitvi tožbe na vrnitev tožnikovih stvari, bo toženka po uradni dolžnosti izdala dopolnilno odločbo za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje oziroma v drugi ustrezni obliki, kar je bilo tožniku v izpodbijani odločbi tudi pojasnjeno.

10. Glede na navedeno je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta po presoji sodišča pravilen ter je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Dejansko stanje, ki je pravno relevantno, ni sporno; v zadevi je sporna meritorna odločitev toženke, ki je po presoji sodišča pravilna. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.