Vprašanje, katere osebe se poleg prosilca za BPP upoštevajo pri presoji prosilčevega premoženjskega stanja, je predmet presoje oz. odločanja v vsakem konkretnem primeru posebej, saj je od okoliščin konkretnega primera odvisno, ali se bo premoženjsko stanje družinskih članov upoštevalo pri upravičenosti prosilca do BPP ali ne. V obravnavni zadevi je tožnik sam navedel dva družinska član, a brez ustreznih identifikatorjev, zato toženka niti ni mogla opraviti presoje, ali se naj v konkretnem primeru upošteva tudi premoženjsko stanje družinskih članov.
Tožba se zavrne.
1.Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju, Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), vloženo 31. 1. 2025 (točka I). Stroški postopka niso nastali (točka II).
2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP na predpisanem obrazcu, vendar pa je pri tem navedel zgolj svoje osebne podatke, medtem ko sta bila v rubriki II. Podatki o družinskih članih prosilca, zapisana zgolj ime in priimek dveh družinskih članov tožnika, brez kakršnihkoli drugih podatkov, ki bi omogočili njuno identifikacijo. Zato je toženka tožnika s pozivom Bpp 92/2025 z dne 3. 2. 2025 pozvala na dopolnitev oziroma odpravo pomanjkljivosti. Tožniku je bil poziv vročen dne 21. 2. 2025, vendar se nanj ni odzval in prošnje za dodelitev BPP ni dopolnil, zato je toženka njegovo prošnjo za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla.
3.Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je odločitev toženke nezakonita, saj meni, da je prošnji za dodelitev BPP priložil vse potrebne osebne podatke in izpolnil obrazec v skladu z ZBPP. Toženka je od njega neutemeljeno zahtevala podatke o osebah, s katerimi tožnik ne živi, saj se skladno z ZBPP kot družinski člani upoštevajo zgolj osebe, s katerimi prosilec dejansko živi. Nadalje meni, da zavrnitev prošnje za BPP zgolj zaradi domneve pomanjkljivosti v rubriki II. Družinski člani prosilca ni v skladu z namenom zakona. Toženka bi ga morala pozvati k dopolnitvi, tako pa tega ni storila, pač pa je vlogo takoj zavrnila. Toženka bi morala tudi upoštevati, da ima tožnik pravico do BPP, saj ne razpolaga z zadostnimi dohodki, s tem ko pa je bila njegova vloga zavrnjena na formalni podlagi, brez presoje dejanskega finančnega stanja, mu je bila kršena pravico do poštenega sojenja. Sklepno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijanji sklep razveljavlja (pravilno odpravi, op. sodišča) in zadevo vrne toženki v novo odločanje. Podredno predlaga, naj sodišče samo odloči o njegovi vlogi in mu dodeli BPP.
4.Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijanega sklepa in izpostavlja, da tožnik zavajajoče navaja, da je bila njegova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena, pač pa je bila zavržena in zato o njej meritorno sploh ni bilo odločeno. V obravnavni zadevi je tožnik na obrazcu za dodelitev BPP sam kot družinskega člana navedel dve osebi, zato je bila toženka upravičena pozivati na dopolnitev prošnje, kar je tudi storila. Tožnik je poziv na dopolnitev prejel, a nanj ni odgovoril, zato jo je bilo treba zavreči. Toženka sklepno predlaga, naj sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.
5.Tožba ni utemeljena.
6.V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka pravilno uporabila določbo 32. člena ZBPP v povezavi s 67. členom ZUP in tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrgla.
7.Sodišče ugotavlja, da ni sporno, da je tožnik prošnjo za BPP vložil na predpisanem obrazcu, ki je vseboval njegove osebne podatke, v rubriki II. Podatki o družinskih članih prosilca pa je navedel ime in priimek dveh družinskih članov. Izpolnil je tudi rubriko Podatki o šolanju, kjer je navedel, da je študent 2. letnika.
8.Drugi odstavek 32. člena ZBPP določa podatke, ki jih mora vsebovati prošnja za BPP. Med drugim je treba navesti osebno ime, davčno številko, EMŠO in naslov bivališča družinskih članov prosilca. Kot navedeno, je tožnik v prošnji za BPP navedel zgolj ime in priimek dveh družinskih članov, zato njegova prošnja ni bila popolna in ni bila sposobna za vsebinsko obravnavo. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP prisojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP-u. Prvi odstavek 67. člena ZUP določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je zaradi tega ni dovoljeno zavreči, pač pa mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in za to določi rok. Če stranka v roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom vlogo zavrže (drugi odstavek 67. člena ZUP).
9.Sodišče ugotavlja, da je toženka dolžnost iz navedene zakonske določbe izpolnila. Tožnika je namreč s pozivom Bpp 92/2025 z dne 3. 2. 2025 pozvala, naj prošnjo za BPP dopolni na način, da navede tudi podatke v zvezi z njegovimi družinskimi člani. Tožnik tako nima prav, ko v tožbi navaja, da bi ga morala toženka pozvati k dopolnitvi prošnje in tega ni storila, saj je storila ravno to. Sodišče tudi ne dvomi, da je tožnik navedeni poziv dejansko prejel. Iz obvestila o vročitvi, pripetega k navedenem pozivu, izhaja, da je bilo pisanje tožniku vročeno na podlagi fikcije vročitve dne 21. 2. 2025. Dejstvo, da je tožnik navedeni poziv prejel, pa izhaja tudi iz njegovih tožbenih navedb, saj natančno navaja, katere podatke je toženka zahtevala, česar pa ne bi mogel vedeti, če navedena poziva dejansko ne bi prejel.
10.Sodišče nadalje zavrača tožbeni očitek, da naj toženka ne bi smela zahtevati podatke o družinskih članih tožnika, češ da tožnik z njimi ne živi, ker živi s svojo partnerko. Vprašanje, katere osebe se poleg prosilca za BPP upoštevajo pri presoji prosilčevega premoženjskega stanja, je predmet presoje oz. odločanja v vsakem konkretnem primeru posebej, saj je od okoliščin konkretnega primera odvisno, ali se bo premoženjsko stanje družinskih članov upoštevalo pri upravičenosti prosilca do BPP ali ne. V obravnavni zadevi je tožnik sam navedel dva družinska član, a brez ustreznih identifikatorjev, zato toženka niti ni mogla opraviti presoje, ali se naj v konkretnem primeru upošteva tudi premoženjsko stanje družinskih članov. Nenazadnje pa je tožnik izpolnil izjavo o šolanju, v takšnem primeru pa se po določbi 1. točke drugega odstavka Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) poleg vlagatelja upoštevajo tudi starši oz. eden od staršev, ki mu je vlagatelj zaupan v varstvo in vzgojo. Tožnik podatkov o družinskih članih ni navedel, kljub temu, da je v prošnji za BPP izrecno izjavil, da je bil v času vložitve prošnje študent.
11.Sodišče še pojasnjuje, da je bila tožnikova prošnja za BPP zavržena in ne zavrnjena, kot napačno navaja tožnik. Tožnikova prošnja za BPP ni bila popolna, torej ni vsebovala vseh z zakonom zahtevanih podatkov in torej sploh ni bila sposobna za vsebinsko obravnavno oz. presojo, zato jo je toženka pravilno zavrgla na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP. Nerelevantne so torej tožnikove navedbe, da naj bi mu bila kršena pravica do sodnega varstva in poštenega sojenja, saj da naj bi bila njegova prošnja za BPP zavrnjena brez ocene njegovega finančnega stanja. Tožnikova prošnja za BPP ni bila predmet presoje upravičenosti do BPP, pač pa je bila zavržena zaradi procesnih pomanjkljivosti.
12.Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče pritrjuje presoji toženke, da v obravnavanem primeru tožnikova prošnja za BPP ni bila sposobna za vsebinsko obravnavo, zato je bila pravilno zavržena na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.
13.Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi, med strankama ni sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju (pravilni uporabi 32. člena ZBPP v zvezi s 67. členom ZUP), je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.