Jedro

Določbe ZBPP organu v primeru razrešitve odvetnika iz razloga na strani upravičenca v desetem odstavku 30. člena izrecno nalagajo, da upravičencu do brezplačne pravne pomoči postavi (to je imenuje z odločbo) drugega odvetnika. Šele v primeru razrešitve tudi novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca, nastopi sankcija iz enajstega odstavka 30. člena ZBPP, ko se šteje, da brezplačna pravna pomoč upravičencu ni bila dodeljena, upravičenec pa je dolžan vrniti stroške prejete brezplačne pravne pomoči. Iz obrazloženega izhaja, da organ za brezplačno pravno pomoč v zakonu ni imel podlage za to, da tožniku z opozorilom na izgubo pravice do brezplačne pravne pomoči naloži, da sam (namesto organa) najde izvajalca brezplačne pravne pomoči in se z njim dogovori za zastopanje ter organ o tem zgolj obvesti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Službe za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru št. Bpp 77/2021-9 z dne 19. 10. 2021 se v III. točki izreka odpravi ter se zadeva v tem delu vrne istemu organu v nadaljnji postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Služba za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru razrešila odvetnika A. A., ki je bil tožniku dodeljen z odločbo št. Bpp 77/2021 z dne 17. 6. 2021 (točka I izreka). Odločila je, da je odvetnik nastale stroške Službi za brezplačno pravno pomoč upravičen priglasiti v roku 15 dni (točka II izreka), in da lahko tožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči v roku 15 dni Službi za brezplačno pravno pomoč sporoči ime in priimek izbranega odvetnika, sicer se izvajanje brezplačne pravne pomoči ustavi (točka III izreka).

2. V obrazložitvi odločbe Služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: organ za BPP) pojasnjuje, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 77/2021 z dne 18. 5. 2021 odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in nadaljnje zastopanje pred Delovnim sodiščem na prvi stopnji ter za sklenitev morebitne poravnave v postopku mediacije zoper delodajalca ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik B. B. iz Gornje Radgone, ki pa je bil na podlagi tretjega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) razrešen, ker je organu za BPP sporočil, da zaradi preobremenjenosti novih zadev ne prevzema, in da je pri Odvetniški zbornici Slovenije podal predlog za izbris iz seznama odvetnikov.

3. Tožniku je bil nato dodeljen odvetnik A. A., ki je organ za BPP v dopisu, ki ga je ta prejel dne 27. 8. 2021, obvestil, da ne želi, da se ga vodi na seznamu odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč. Naknadno je odvetnik pojasnil, da je z upravičencem do brezplačne pravne pomoči opravil razgovor, in da ta ni sprejel njegovega pravnega mnenja, želel pa je tudi, da podpiše pooblastilo, ki ga je sestavil upravičenec, ter pripravljalno vlogo, ki so ga sestavili njegovi znanci, zaradi česar je odvetnik ocenil, da med njim in upravičencem ni več medsebojnega zaupanja, ki je potrebno za zastopanje.

4. Organ za BPP je na podlagi obrazloženega ugotovil, da odvetnik zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca, ne more v redu opravljati svoje dolžnosti, zaradi česar je odvetnika na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP razrešil. 5. Tožnik je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 5. 5. 2021 navedel imena odvetnikov iz seznama odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč, ki so zavrnili njegovo zastopanje. Z dodelitvijo in razrešitvijo dveh drugih odvetnikov, ki sta prav tako navedena na tem seznamu, in ki sta bila pripravljena prevzeti zastopanje, je organ za BPP izčrpal možnosti na področju okrožnega sodišča, kjer je prebivališče upravičenca, oziroma kjer se vodi individualni delovni spor. Ker je bil prvo postavljeni odvetnik B. B. razrešen zaradi preobremenjenosti, lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči v roku 15 dni organu za BPP sporoči ime izbranega odvetnika, s katerim se je dogovoril za zastopanje. Če bo organ za brezplačno pravno pomoč razrešil tudi na novo postavljenega izbranega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca, se po enajstem odstavku 30. člena ZBPP šteje, da brezplačna pravna pomoč ni bila dodeljena, upravičenec pa mora vrniti plačane stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V primeru razrešitve iz navedenega razloga in v primeru, da upravičenec v postavljenem roku 15 dni ne bo sporočil imena in priimka novega izbranega odvetnika, se bo izvajanje brezplačne pravne pomoči ustavilo.

6. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri pojasnjuje, da pred Delovnim sodiščem v Mariboru, na Oddelku na Ptuju, poteka postopek, ki ga je sprožil zoper bivšega delodajalca. Ker mu je izbrani odvetnik odpovedal pooblastilo, se je poskušal za zastopanje dogovoriti z drugimi odvetniki, vendar neuspešno. Nato je pri organu za BPP zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Postavljen mu je bil odvetnik B. B., ki pa zastopanja ni prevzel. Po njegovi razrešitvi mu je organ za BPP postavil odvetnika A. A., ki pa ga je organ razrešil iz razloga na strani tožnika. Tožnik toženi stranki očita, da je odločbo o razrešitvi izdala, ne da bi mu dala možnost zagovora, kar je po njegovem mnenju v nasprotju z 8. členom (načelo materialne resnice) ter 9. členom (načelo zaslišanja stranke) Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). V postopku namreč ni imel možnosti, da se izjavi o navedbah odvetnika, na podlagi katerih je organ za BPP sprejel odločitev o razrešitvi. Poudarja, da odvetnik ne more odstopiti od izvajanja brezplačne pravne pomoči brez razloga in dodaja, da odločitvi organa za BPP o razrešitvi odvetnika, vsebovani v točki I izpodbijane odločbe, ne nasprotuje.

7. Tožnik pa se ne strinja z odločitvijo v točki III izreka odločbe, ki je po njegovem mnenju v nasprotju s 30. členom ZBPP. Pri tem omenja drugi odstavek navedenega člena, po katerem v primeru, če prosilec osebe, pooblaščene za izvajanje brezplačne pravne pomoči, sam na izbere, osebo določi pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po uradni dolžnosti po abecednem redu iz seznama, ki ga organu za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije. Sklicuje se tudi na določbo desetega odstavka 30. člena ZBPP, po kateri v primeru, ko je odvetnik razrešen iz razlogov na strani upravičenca, organ za BPP namesto razrešenega postavi drugega odvetnika.

8. Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in razveljavi III. točko izreka odločbe in vrne zadevo v tem delu organu za BPP v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9. V odgovoru na tožbo toženka podrobneje pojasnjuje razloge za svojo odločitev. Navaja, da je izčrpala možnosti dodelitve odvetnika iz liste odvetnikov območnega zbora Pomurje, saj noben od odvetnikov, bodisi zaradi prezasedenosti ali pa zato, ker se ne ukvarjajo z delovnim pravom, ni mogel prevzeti zastopanja tožnika. V izpodbijani odločbi je zato tožniku postavila rok, v katerem naj sporoči ime odvetnika, s katerim se je dogovoril za zastopanje. Poudarja, da je organ za BPP omejen, saj za zastopanje ne more določiti odvetnika, ki ni na seznamu odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč. Ker je tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, bi lahko organ odvetnika izbral iz liste odvetnikov iz območnega zbora Pomurja, Maribora ali Ptuja. Zaradi oddaljenosti in finančnega bremena tožnika pa bi lahko bila obremenjena komunikacija tožnika z odvetnikom. Dodaja še, da organ za BPP ne more prisiliti odvetnika, da sprejme zastopanje v zadevi, če je zaseden oziroma ima na dan obravnave razpisan narok v drugi zadevi. Prav tako ni smiselno izdajati odločbe o dodelitvi odvetnika, če se odvetnik sklicuje na peti odstavek 30. člena ZBPP, torej na odklonitev iz razlogov, na katere ne more vplivati (C. C., D. D., itd.). Po mnenju toženke tudi ni potrebno, da se odvetnik izrecno pisno izjavi o zasedenosti oziroma o obstoju drugih razlogov, zaradi katerih zadeve ne želi sprejeti. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

10. Tožba je utemeljena.

11. Tožnik v upravnem sporu sicer navaja kršitev v postopku razrešitve odvetnika A. A., ki mu je bil dodeljen za nudenje brezplačne pravne pomoči v delovnem sporu, vendar razrešitvi odvetnika ne nasprotuje. Ne strinja pa se z odločitvijo v točki III izreka odločbe, s katero mu je organ za BPP po razrešitvi odvetnika naložil, naj mu v roku 15 dni sporoči ime in priimek odvetnika, s katerim se bo dogovoril za zastopanje, sicer bo izvajanje brezplačne pravne pomoči ustavljeno.

12. Med strankama v postopku ni sporno, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 77/2021-2 z dne 18. 5. 2021 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ter kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred Delovnim sodiščem v Mariboru, pri Oddelku v Murski Soboti. Odvetnika B. B., ki je bil z omenjeno odločbo določen za zastopanje, je organ za BPP na podlagi tretjega odstavka 30. člena ZBPP razrešil iz opravičljivih razlogov na njegovi strani in z odločbo št. Bpp 77/2021-5 z dne 17. 6. 2021 tožniku postavil odvetnika A. A., ki je zastopanje tudi prevzel. V dopisih z dne 27. 8. 2021 in dne 18. 10. 2021 je odvetnik A. A. zaprosil za svojo razrešitev zaradi razlogov na strani tožnika kot upravičenca do brezplačne pravne pomoči. Na podlagi določenih ravnanj na strani upravičenca, ki jih je v dopisu z dne 18. 10. 2021 tudi navedel, je namreč ocenil, da upravičenec nima zaupanja v njegovo delo, kar je pogoj za zastopanje. Organ za BPP je na podlagi odvetnikovih navedb dne 19. 10. 2021 izdal odločbo št. Bpp 77/2021-9, s katero je odvetnika A. A. iz razlogov na strani upravičenca na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP razrešil, tožniku pa je naložil, naj v 15 dneh sporoči ime odvetnika, s katerim se bo dogovoril za zastopanje, z opozorilom, da bo sicer izvajanje brezplačne pravne pomoči ustavljeno.

13. Po desetem odstavku 30. člena ZBPP lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za brezplačno pravno pomoč postavi drugega odvetnika. Če pristojni organ za brezplačno pravno pomoč razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, se po enajstem odstavku 30. člena ZBPP šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. 14. Eno od temeljih načel upravnega postopka je načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZUP, katerega določbe se v zadevi uporabljajo v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, je treba, še preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Organ, ki v zadevi odloča, svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (drugi odstavek 9. člena ZUP). Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev, ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Vrhovno sodišče Republike Slovenije1 je sprejelo stališče, da možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.

15. Glede na navedeno tožnik v obravnavani zadevi utemeljeno opozarja na to, da v postopku pred odločitvijo o razrešitvi odvetnika A. A. ni imel možnosti izjave. Organ za BPP je namreč odločitev o razrešitvi sprejel izključno na podlagi navedb odvetnika v dopisih z dne 27. 8. 2021 in dne 18. 10. 2021, ne da bi tožnika pred tem seznanil z navedbami odvetnika in mu dal možnost, da nanje odgovori. Takšna opustitev organa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki narekuje odpravo odločitve. Ker pa tožnik v tožbi (na strani 5) izrecno navaja, da ne nasprotuje razrešitvi odvetnika, je sodišče točko I izreka odločbe pustilo v veljavi in se v nadaljevanju osredotočilo na presojo zakonitosti odločitve v točki III izreka odločbe, katere odpravo predlaga tožnik v tožbi.

16. Določbe ZBPP organu v primeru razrešitve odvetnika iz razloga na strani upravičenca v desetem odstavku 30. člena izrecno nalagajo, da upravičencu do brezplačne pravne pomoči _postavi_ (to je imenuje z odločbo) drugega odvetnika. Šele v primeru razrešitve tudi novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca, nastopi sankcija iz enajstega odstavka 30. člena ZBPP, ko se šteje, da brezplačna pravna pomoč upravičencu ni bila dodeljena, upravičenec pa je dolžan vrniti stroške prejete brezplačne pravne pomoči. Iz obrazloženega izhaja, da organ za BPP v zakonu ni imel podlage za to, da tožniku z opozorilom na izgubo pravice do brezplačne pravne pomoči naloži, da sam (namesto organa) najde izvajalca brezplačne pravne pomoči in se z njim dogovori za zastopanje ter organ o tem zgolj obvesti. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ima po zakonu sicer možnost _izbire_ osebe, pooblaščene za izvajanje brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 30. člena ZBPP), kolikor te možnosti ne izkoristi, osebo _določi_ oziroma _izbere_ organ za BPP, dolžnost _postavitve_ izvajalca brezplačne pravne pomoči pa je zmeraj na strani organa, ki izvajalca določi oziroma imenuje z upravno odločbo izmed odvetnikov iz seznama, ki ga organu predloži Odvetniška zbornica Slovenije (drugi odstavek 30. člena ZBPP).

17. Odločitev, vsebovano v točki III izreka odločbe, organ za BPP utemeljuje s sklicevanjem na izčrpanje možnosti za postavitev odvetnika iz območja okrožnega sodišča, kjer ima tožnik prebivališče oziroma, kjer se vodi individualni delovni spor, za katerega je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. Glede navedenega sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ter podatkov spisa ne izhaja, da bi organ za BPP po razrešitvi odvetnika A. A. poskušal imenovati katerega od odvetnikov, ki so na seznamu izvajalcev brezplačne pravne pomoči. Teh je bilo po podatkih Odvetniške zbornice na dan 26. 8. 2021 na seznamu izvajalcev brezplačne pravne pomoči za območni zbor Pomurje vpisanih kar 40. 18. Pravica do sodnega varstva oziroma dostopa do sodišča, ki jo upravičencem zagotavlja dodeljena brezplačna pravna pomoč (1. člen ZBPP), je po 23. členu Ustave Republike Slovenije ena od temeljnih človekovih pravic, ki upravičencu ne sme biti odvzeta zaradi nepripravljenosti določenih izvajalcev brezplačne pravne pomoči, da prevzamejo oziroma nadaljujejo izvajanje brezplačne pravne pomoči. Naloga organa za BPP je, da stori vse, kar je v njegovi moči, da upravičencu do brezplačne pravne pomoči v okviru možnosti, ki jih daje zakon, v primeru razrešitve odvetnika najde drugo osebo, pooblaščeno za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Kolikor organ takšne osebe ne najde na seznamu izvajalcev iz območnega zbora, kjer ima upravičenec prebivališče oziroma, kjer je v teku sodni postopek, v zvezi s katerim je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, je dolžan izvajalca postaviti iz drugega, najbližjega območnega zbora.

19. Organ je s tem, ko tožniku po razrešitvi odvetnika A. A. z odločbo ni postavil drugega odvetnika, pač pa je breme angažiranja odvetnika neupravičeno prenesel na tožnika, materialno pravo uporabil nepravilno. Zato je sodišče tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) ugodilo in odločbo v izpodbijani III. točki izreka odpravilo ter zadevo v tem delu vrnilo organu v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo moral organ za BPP upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) in namesto razrešenega odvetnika tožniku po uradni dolžnosti postaviti drugega odvetnika iz seznama odvetnikov, ki izvajajo brezplačno pravno pomoč, kot to organu nalaga določba desetega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 30. člena ZBPP.

20. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, pomembno za odločitev (da je do razrešitve odvetnika iz razloga na strani tožnika prišlo le enkrat in da je organ za BPP izdal odločbo, s katero je tožnika pozval na imenovanje pooblaščenca, sicer bo postopek ustavljen), med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

21. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odločbo v izpodbijanem delu odpravilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu prvega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 15,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženki.

22. Obresti od zneska sodnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 VSRS Sklep X Ips 326/2014 z dne 25. 11. 2015.