Jedro

Zaslišanje stranke (oz. priče) je dokazno sredstvo, ki ga presodi sodnik. Zaslišanje stranke je potrebno ločiti od podajanja navedb (v vlogah ali podajanje navedb na glavni obravnavi, upoštevaje pravila o prekluzijah iz 286. oz. 286. a člena ZPP). Ko gre za podajanje navedb, ima druga stranka vedno pravico, da na te navedbe odgovori. Zaslišanje stranke pa ne pomeni podajanja navedb, zato tudi ni predvideno, da bi nasprotna stranka izpovedbo druge stranke komentirala.

Izjava drugotožnika ni popolna, zato na podlagi nepopolne izjave ne more priti do nastopa fikcije včlanitve po določbi 15. člena Pravil kmetijske zadruge X.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil M. M., ml., sprejet v članstvo tožene stranke z ustanovitvenim deležem 137,89 EUR (1. odstavek točke I. izreka), zavrnilo je tožbena zahtevka na plačilo odškodnine 8.000.00 EUR vsakemu od obeh tožnikov (2. in 3. odstavek I. točke izreka) in naložilo tožeči stranki, da toženi stranki povrne pravdne stroške.

2. Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožujeta tožnik M. M., ml., in njegov pooblaščenec odvetnik A. A. 3. Drugotožnik M. M., ml., se pritožuje zaradi kršitev procesnih pravil in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sicer pa opisuje, kako je potekalo dogovarjanje z različnimi odvetniki glede vložitve tožbe in zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Opozarja, da je direktorica tožene stranke podala, ko je bila zaslišana, več lažnih trditev in na katere ni imel možnosti ugovora. Sodišče ni zaslišalo predsednika tožene stranke R. R. Ker s prejšnjo pooblaščenko ni imel ustreznega pravnega varstva in ker na glavni obravnavi ne imel možnosti ugovarjati na lažne navedbe tožene stranke, predlaga razveljavitev sodbe in ponovno odločanje pred sodiščem prve stopnje.

4. Odvetnik A. A., pooblaščenec drugotožnika, vlaga pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava v delu, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev sprejema drugotožnika v članstvo tožene stranke na podlagi izjave z dne 16. 11. 2016. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni in v izpodbijanem delu ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da ni res, da bi izjava drugotožnika z dne 16. 11. 2016 izrecno ne vsebovala vseh sestavin, kot jih predpisujejo zadružna pravila in sicer naj ne bi vsebovala izrecnega zneska in števila deležev, ki jih je drugotožnik pripravljen vpisati. Po mnenju pooblaščenca drugotožnika zato ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je takšna izjava nedvomno nepopolna. Ker je namreč drugotožnik v izjavi napisal, da »sprejema zadružni delež in se strinja s pogoji članstva«, je z uporabo ednine jasno izrazil voljo, da sprejema en zadružni delež. Vrednost takšnega deleža je določena s kogentnim pravilom tožene stranke, saj 30. člen Pravil kmetijske zadruge X. (v nadaljevanju: Pravila) določa, da mora vsak član vpisati najmanj en delež, ki znaša 250 DEM protivrednost v SIT, po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. Pooblaščenec drugotožnika zato meni, da je navedena izjava popolna in ker tožena stranka ni odločila o drugotožnikovem sprejemu v članstvo v 60 dneh od prejema pristopne izjave, bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava (15. člen pravil) v tem delu tožbenemu zahtevku ugoditi.

5. Pritožbi sta bili vročeni v odgovor toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

O PRITOŽBI DRUGOTOŽNIKA:

6. Pritožbene navedbe drugotožnika so neutemeljene. Njegova pojasnila o poteku dogovarjanja s pooblaščenci ne vplivajo na pravilnost izpodbijane sodbe. Prav tako ne dejstvo, da ni bil zadovoljen z zastopanjem katerega od svojih pooblaščencev. Prepis zvočnega posnetka, za katerega trdi drugotožnik, da ga je prejel šele skupaj s sodbo in nanj ni mogel ugovarjati, je takratna pooblaščenka prejela 12. 2. 2020 skupaj s pozivom, da lahko v 5 dneh ugovarja zaradi nepravilnosti prepisa. Sodba je bila izdana šele po izteku tega roka. Tudi ta pritožbena navedba zato ni utemeljena. V zvezi s trditvami, da na glavni obravnavi ni mogel ugovarjati lažnim trditvam direktorice tožene stranke, pritožbeno sodišče odgovarja, da na glavni obravnavi ni predvideno, da bi stranke komentirale izpovedbe drugih strank oz. prič. Zaslišanje stranke (oz. priče) je namreč dokazno sredstvo, tak dokaz pa potem presodi sodnik. Zaslišanje stranke je potrebno ločiti od podajanja navedb (v vlogah ali podajanje navedb na glavni obravnavi, upoštevaje pravila o prekluzijah iz 286. oz. 286. a člena Zakona o pravdnem postopku1 - v nadaljevanju ZPP). Ko gre za podajanje navedb, ima druga stranka vedno pravico, da na te navedbe odgovori. Kot rečeno, pa zaslišanje stranke ne pomeni podajanja navedb, zato tudi ni predvideno, da bi nasprotna stranka izpovedbo druge stranke komentirala. Seveda ima druga stranka pravico biti zaslišana, kar pa je drugotožnik na glavni obravnavi tudi bil. Pritožba drugotožnika je tako v celoti neutemeljena.

O PRITOŽBI POOBLAŠČENCA DRUGOTOŽNIKA:

7. Tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje nista podala trditve, da naj bi drugotožnik s tem, ko je v izjavi zapisal, da »sprejema zadružni delež in se strinja s pogoji članstva«, z uporabo ednine jasno izrazil voljo, da sprejema en zadružni delež, katerega vrednost je določena s 30. členom Pravil, kjer je določeno, da mora vsak član vpisati najmanj en delež, ki znaša 250 DEM protivrednost v SIT, po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. Takšna pritožbena navedba pooblaščenca drugotožnika je zato nedovoljena pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče glede presoje in posledic izjave tožnikov z dne 16. 11. 2016 sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje (11. do 14. točka obrazložitve), kar pomeni, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da izjava drugotožnika ni popolna in da na podlagi nepopolne izjave ne more priti do nastopa fikcije včlanitve po določbi 15. člena Pravil2. 8. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katero pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. 2 Ta določa: »Upravni odbor zadruge mora osebo, ki je podala pristopno izjavo, v šestdesetih dneh po prejemu izjave pisno obvestiti, ali se pristopna izjava sprejme ali zavrne. če o sprejemu v članstvo ni odločeno v tem roku, se šteje, da je bila pristopna izjava sprejeta.«