Jedro

ZFPPIPP vsebuje jasna pravila glede kroga oseb, s katerimi stečajni dolžnik, ki je pravna oseba, ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja, saj jih taksativno našteva. V osebnem stečaju pa je treba taksativno naštete osebe v razmerju do stečajnega dolžnika, ki je fizična oseba, uporabiti smiselno temu dejstvu.

Pravilo, da stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v insolventnem dolžniku in z družbenikom, katerega delež v kapitalu stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov, se v postopku osebnega stečaja ne more uporabiti neposredno. Okoliščina, da zakon dolžniku, ki je pravna oseba, prepoveduje sklenitev pogodbe z osebami, ki so vodili njegove posle in so jo upravljali, fizična oseba pa sama vodi svoje posle, vodi v zaključek, da je v osebnem stečaju treba navedeno pravilo razumeti tako, da stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja sam s sabo. Oseba v osebnem stečaju prav tako ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja z osebo, ki ima v razmerju do sodnika ali upravitelja in (smiselno) do stečajnega dolžnika položaj ožje povezane osebe po definiciji iz 18. člena ZFPPIPP. Kot tudi ne s pravno osebo, v kapitalu katere ima katera prej navedena fizična oseba (sodnik, upravitelj, dolžnik) delež, večji od 50 odstotkov.

Zakon predpisuje obličnost izjave kupca. Izjavo mora podati kupec v pisni obliki, kar predpostavlja tudi njegov podpis na izjavi. V primeru neresnične izjave se presoja odgovornost tistega, ki je sodišču podal pisno izjavo. Izjava, da bi se lahko štela za resnično in verodostojno, mora biti sestavljena za konkreten primer nakupa premoženja od določenega prodajalca. Če je dana pri nakupu v osebnem stečaju, ne more biti enaka kot pri nakupu premoženja od stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 25. 3. 2016, katere predmet je prodaja nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika - stanovanjski objekt na naslovu L., z zunanjo ureditvijo in pripadajočim in komunalno opremljenim funkcionalnim zemljiščem, k. o. ..., par. št. 0, ID znak: 0, za ceno 420.000,00 EUR.

2. Zoper sklep sta se pritožila dolžnik in tretji udeleženec/kupec R. Kupec iz sporne prodajne pogodbe je v pritožbi navedel, da je tudi dolžnikov upnik, ker je od hipotekarnega upnika, ki mu je priznana ločitvena pravica v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom, kupil terjatev in da kot dober gospodar skrbi za poplačilo te terjatve. Odločitev sodišča je izpodbijal kot napačno in protispisno, zato je sodišču predlagal, da pritožbi ugodi izpodbijani sklep spremeni tako, da izda soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 25. 3. 2016, stečajni masi pa naloži plačilo stroškov pritožbe tretjega udeleženca v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne plačila, pod izvršbo, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Dolžnik je uveljavljal bistvene kršitve določb postopka, ker odločitev ni obrazložena, in pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

Kratek povzetek poteka relevantnih dejanj v zvezi s prodajo spornega premoženja: - sodišče je na upraviteljev predlog s sklepom z dne 8. 1. 2016 sklenilo, da se dolžnikova nepremičnina proda na javni dražbi, določilo je izklicno ceno in varščino in naložilo dolžniku, da nepremičnino izprazni; - upravitelj je 31. 1. 2016 sodišču posredoval predlog za razpis javne dražbe, v katerem je med drugim navedel, da je bila na premoženju, ki se prodaja, prijavljena in priznana ločitvena pravica upnika (zap. št. 8) A., matična številka: 0; - javna dražba je bila izvedena 22. 3. 2016, o čemer je upravitelj sodišču poročal 23. 3. 2016. V dopisu je navedel, da se je javne dražbe udeležil predstavnik O. d.o.o., ki je upravitelju predložil s strani pravne osebe, ki je edina vplačala varščino, podpisano in ožigosano pooblastilo in da je kupec R.; - upravitelj je z dopisom z dne 25. 3. 2016 sodišče obvestil, da je 24. 3. 2016 prejel sklep, s katerim je bilo sklenjeno, da se odredi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi in sicer gospodarski družbi A. (sklep Okrožnega sodišča na Ptuju I Kpd 1073/2016 z dne 18. 3. 2016). Dopisu je priložil Pogodbo o prodaji dolgov in prenosu-odstopu le teh ter redni izpis iz zemljiške knjige; - 25. 3. 2016 sta upravitelj mag. D. M. za prodajalca, odvetnik U. T. pa za kupca, podpisala Kupoprodajno pogodbo. V 5. členu pogodbe sta pogodbeni stranki ugotovili, da je kupec ločitveni upnik, naveden v posodobljenem končnem seznamu terjatev pod zaporedno številko 8, v drugem odstavku istega člena pa je navedeno, da prodajalec pojasnjuje, da s plačilom kupnine prenehajo vse hipoteke kot zastavne pravice hipotekarnih upnikov na premoženju, ki je predmet kupoprodajne pogodbe (1. odstavek 342. člena ZFPPIPP).

- upravitelj je 29. 3. 2016 sodišče zaprosil za soglasje k sklenitvi Kupoprodajno pogodbe z dne 25. 3. 2016; - upravitelj je z dopisom z dne 6. 4. 2016 sodišče glede na podatke iz poslovnega registra obvestil, da je bil M. V. delničar v R. (kupcu) do 23. 3. 2011 in poslovodja do 27. 3. 2013. Sedaj je direktorica tega podjetja (kot tudi podjetja A.) M. K. 4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je nosilni razlog za zavrnitev predlaganega soglasja po sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP, ocena sodišča prve stopnje, da obstoji neposredna povezava med kupcem in stečajnim dolžnikom v smislu prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP.

5. Za postopek osebnega stečaja se v skladu z določbo prvega odstavka 383. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona, če ni v oddelku 5.11 drugače določeno. Za prodajo premoženja stečajnega dolžnika (Pododdelek 5.8.2 - od 325. člena do 347. člena ZFPPIPP) v pododdelku 5.11 ni drugače določeno, kar pomeni, da se določbe ZFPPIPP, ki veljajo za prodajo premoženja pravne osebe v stečaju, uporabljajo smiselno za prodajo tistega premoženja fizične osebe, ki spada v stečajno maso v osebnem stečaju.

6. Prodajna pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje (prvi odstavek 341. člena ZFPPIPP). Pogoji za izdajo soglasja so določeni v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP, ti pa so naslednji: - če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji (1. točka), - če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom tega zakona (2. točka) in - v primeru iz 1. točke četrtega odstavka ali iz petega odstavka tega člena: če je upniški odbor dal soglasje k pogodbi (3. točka).

7. Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je upravitelj vložil predlog za soglasje k sklenitvi pogodbe o prodaji premoženja stečajnega dolžnika na podlagi neposrednih pogajanj. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je vložil predlog za soglasje k sklenitvi pogodbe o prodaji premoženja stečajnega dolžnika na podlagi izvedene javne dražbe, ki je bila opravljena v skladu s sklepom o prodaji - prvi, St .../2014 z dne 8. 1. 2016. 8. Pri presoji obstoja pogojev iz 2. točke sedmega odstavka 341.člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 337. člena ZFPPIPP je sodišče prve stopnje ugotovilo naslednja dejstva: M. V. je v družbi R. (kupcu) v vlogi poslovodnega organa; pretežni delničar družbe R. je A., ustanovitelj te je C., njeni ustanovitelji pa so V. D., V. M. in V. R.; R. je 100 odstotna imetnica poslovnih deležev v družbah D. d.o.o., U. d.o.o., M. V. d.o.o., in Z. d.o.o. Na podlagi navedenih ugotovljenih dejstev je zaključilo, da je kupec oseba, s katero stečajni dolžnik po zakonu ne sme skleniti pogodbe o prodaji svojega premoženja.

9. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim mnenjem kupca kot upnika, da morajo biti v primerih, v katerih država poseže v kupoprodajno pogodbo z določbo o soglasju sodišča k njeni veljavnosti, pravila jasna. ZFPPIPP vsebuje jasna pravila glede kroga oseb, s katerimi stečajni dolžnik, ki je pravna oseba, ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja, saj jih taksativno našteva. V osebnem stečaju pa je treba taksativno naštete osebe v razmerju do stečajnega dolžnika, ki je fizična oseba, uporabiti smiselno temu dejstvu. Pravilo, da stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja s stečajnim upraviteljem ali sodnikom, ki vodi postopek (2. točka prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP), se uporabi enako v primeru, če je stečajni dolžnik pravna ali fizična oseba. Pravilo, da stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v insolventnem dolžniku (1. točka prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP) in z družbenikom, katerega delež v kapitalu stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov (3. točka prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP) pa se v postopku osebnega stečaja ne more uporabiti neposredno. Okoliščina, da zakon dolžniku, ki je pravna oseba, prepoveduje sklenitev pogodbe z osebami, ki so vodili njegove posle in so jo upravljali, fizična oseba pa sama vodi svoje posle, vodi v zaključek, da je v osebnem stečaju treba navedeno pravilo razumeti tako, da stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja sam s sabo. Oseba v osebnem stečaju prav tako ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja z osebo, ki ima v razmerju do sodnika ali upravitelja in (smiselno) do stečajnega dolžnika položaj ožje povezane osebe po definiciji iz 18. člena ZFPPIPP (4. točka prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP). Kot tudi ne s pravno osebo, v kapitalu katere ima katera prej navedena fizična oseba (sodnik, upravitelj, dolžnik) delež, večji od 50 odstotkov (5. točka prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP).

10. Ker je v konkretnem primeru kupec pravna oseba, bi moralo sodišče prve stopnje zato, da v konkretnem primeru glede na podatke, s katerimi je razpolagalo, zaključi, da z njo dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja, z gotovostjo ugotoviti, da ima v njej kapitalski delež večji od 50 odstotkov ali sam dolžnik ali pa katera od oseb, ki ima v razmerju z njim položaj ožje povezane osebe. Pritožbeno sodišče pritrjuje dolžniku, da iz razlogov sklepa taka dejstva ne izhajajo. Dolžnik trdi v pritožbi, da so podatki, na katere svojo odločitev naslanja sodišče, zastareli, vendar sodišče ne more prevaliti dokaznega bremena o tem, kdo ima kapitalski delež večji od 50 odstotkov, na dolžnika, pač pa ga nosi kupec. Kupec kot upnik pa v pritožbi trdi, da je družba R. podala izjavo, da s stečajnim dolžnikom M. V. ni povezana oseba. Te izjave sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe prvega odstavka 337. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP, ni pravilno presojalo.

11. Zaradi zmotne uporabe določbe prvega odstavka 337. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo za odločitev pomembnega dejanskega stanja. Zato je bilo treba pritožbam ugoditi in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. V skladu z 2. točko sedmega odstavka 341. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP mora sodišče presoditi, ali je kupec pred sklenitvijo pogodbe s stečajnim dolžnikom dal pisno izjavo, da ni ovir za sklenitev prodajne pogodbe (drugi odstavek 337. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje presoja, ali je kupec dal ustrezno izjavo po drugem odstavku 337. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Zakon predpisuje obličnost izjave kupca. Izjavo mora podati kupec v pisni obliki, kar predpostavlja tudi njegov podpis na izjavi. V primeru neresnične izjave se presoja odgovornost tistega, ki je sodišču podal pisno izjavo. Izjava, da bi se lahko štela za resnično in verodostojno, mora biti sestavljena za konkreten primer nakupa premoženja od določenega prodajalca. Če je dana pri nakupu v osebnem stečaju, ne more biti enaka kot pri nakupu premoženja od stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, sicer se poraja dvom, da tisti, ki jo podaja, ne pozna njene vsebine. V tem smislu naj sodišče presoja izjavo, na katero se sklicuje kupec kot upnik v pritožbi. Ker je kupec pravna oseba, naj tudi ugotovi, ali je pisno izjavo podala njegova zakonita zastopnica M. K. Dolžnik ima namreč prav, da je sodišče prve stopnje na podlagi predloženih listin zmotno zaključilo, da iz teh izhaja, da je poslovodja kupca M. V.; iz pooblastila, ki ga je dal R. O. d.o.o. (za dajanje pravne pomoči in za zastopanje v postopkih pred civilnimi pravnimi in fizičnimi osebami), pa prav tako ni razvidno, katera oseba je pooblastilo podpisala. Zato se bo moralo sodišče prve stopnje tudi do teh dejstev opredeliti pri presoji kupčeve izjave, ki jo je sodišču predložil upravitelj s predlogom za izdajo soglasja. Kot pomembnemu za odločitev o predlogu upravitelja za izdajo soglasja k sklenitvi predlagane pogodbe pa naj se sodišče prve stopnje posveti tudi vprašanju, ali je določilo v Kupoprodajni pogodbi z dne 25. 3. 2016, da bo s plačilom kupnine na nepremičnini prenehala hipoteka, v skladu ali v nasprotju z dne 18. 3. 2016 odrejenim začasnim zavarovanjem zahtevka za odvzem premoženjske koristi iz sklepa I Kpd 10783/2016 in z dne 24. marca 2016 razširjenim začasnim zavarovanjem iz sklepa I Kpd 10783/2016. V delu, v katerem se sodišče prve stopnje sklicuje na prepoved zlorabe pravic, mu pritožbeno sodišče sicer pritrjuje v tem smislu, da pravilo iz 342. člena ZFPPIPP o prenehanja pravic tretjih na premoženju, ne more služiti izogibanju zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Vendar pritožbeno sodišče hkrati pritrjuje pritožbi dolžnika, da sodbe sodišča prve stopnje v tem delu ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje jasnih razlogov o odločilnih dejstvih za presojo očitane zlorabe pravic. Za zavrnitev soglasja zaradi zlorabe procesnih pravic morajo biti dejstva, na podlagi katerih sodišče zaključuje, da gre za zlorabo pravic, v sodni odločbi jasno ugotovljena, tako da jih je mogoče preizkusiti, kar pa izpodbijani sodni odločbi manjka. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zato postopek deloma dopolniti, nato pa ponovno odločiti o predlogu upravitelja in odločitev ustrezno obrazložiti.

13. Ker je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o stroških pridržana za končno odločbo, sicer pa mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti (129. člen ZFPPIPP).