Jedro

Pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da potrebuje izvedenec zmogljivejši računalnik; da gre pri programski opremi za analizo trkov za specialno programsko opremo, ki je ni mogoče uporabljati za druge namene, kot za izdelavo izvedenskih mnenj; da potrebuje specifično pomožno opremo (merilnike razdalj, naklona, kotov in drugo drobno opremo); da se mora udeleževati izobraževanj in da tudi del stroškov elektrike, interneta, ogrevanja prostora, v katerem izvedenec opravlja svoje delo, nastaja pri izdelavi izvedenskega mnenja, vendar ker gre za splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, teh stroškov ni mogoče prevaliti na breme naročnika oz. strank.

Prej veljavni Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je namreč omogočal odmero drugih materialnih stroškov v pavšalnem znesku, medtem ko sedaj veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, take določbe ne vsebuje. Namen take spremembe po mnenju pritožbenega sodišča ni bil v tem, da se izvedencem, cenilcem in tolmačem omogoči neomejeno priznavanje drugih materialnih stroškov, temveč nasprotno - da se priznavanje teh stroškov omeji na tiste materialne stroške, ki so nastali v zvezi s konkretnim izvedenskim mnenjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sodnemu izvedencu cestnoprometne stroke odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške za izvedensko mnenje v višini 542,76 EUR, kar skupaj s 8,85% prispevkom za PIZ in 0,53% prispevkom po 5. tč. 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju znaša 593,67 EUR ki jih bo izplačala finančno računovodska služba sodišča iz sredstev proračuna na transakcijski račun sodnega izvedenca, najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, v preostalem pa je predlog za odmero nagrade in stroškov zavrnilo.

2. Zoper tak sklep se pritožuje sodni izvedenec, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Izvedenec meni, da bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati tudi ostale priglašene stroške v skupni višini 131,87 EUR, kot jih je specificiral in obrazložil v prilogi stroškovnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravico do plačila za opravljeno delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača ureja Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT), ki se uporablja od 1. 1. 2019 dalje. Prvi odstavek 45. člena ZSICT določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do plačila za opravljeno izvedensko in cenilsko delo oziroma delo tolmača in pravico do povrnitve stroškov, ki so jih imeli v zvezi z izvedenskim in cenilskim delom oziroma delom tolmača. Četrti odstavek 45. člena ZSICT pa določa, da minister predpiše višino plačila za opravljeno delo ter povrnitev stroškov iz prvega odstavka tega člena. Ministrica za pravosodje je tako 20. 12. 2018 izdala Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018), ki velja od 1. 1. 2019 in se uporablja v zadevah, v katerih je bil sklep o postavitvi izvedenca izdan po 1. 1. 2019.1 Glede povrnitve stroškov sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača pa 49. člen Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku.

5. Povrnitev stroškov postopka o prekršku ureja Pravilnik o stroških postopka o prekršku (Uradni list RS, št. 89/2008), ki v 2. členu določa, da se za povrnitev stroškov postopka o prekršku smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v kazenskem postopku, če ta pravilnik ne določa drugače. V 4. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov kazenskega postopka (Uradni list RS, št. 61/1997, 68/1997 - popr., 62/2008, 38/2013) pa je določeno, da se pričam, izvedencem, tolmačem in strokovnjakom povrnejo potni stroški, stroški za hrano in prenočišče ter nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka, izvedencem, tolmačem in strokovnjakom pa se poleg stroškov iz prejšnjega odstavka odmeri nagrada za izvedensko delo oziroma tolmačenje in povrnejo stroški v zvezi z opravljenim delom. Nadalje pa 15. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov kazenskega postopka določa, da se izvedencem in strokovnjakom za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada v skladu s tarifo za plačevanje storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev; da imajo izvedenci, strokovnjaki in tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom in da v primeru, če je izvedenec, strokovnjak ali tolmač uporabil naprave ali material svojega delodajalca, gre pravica do povrnitve dejanskih izdatkov delodajalcu.

6. Za odločitev v tej zadevi pa je potrebno izpostaviti tudi, da je odmero nagrade in nadomestila stroškov za delo sodnih izvedencev in sodnih cenilcev pred 1. 1. 2019 urejal Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010 in nasl.), ki je glede materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom v 45. členu določal, da se materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, obračunajo po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške; da mora izvedenec oziroma cenilec za obračun storitev iz prejšnjega odstavka predložiti vsaj eno ponudbo gospodarske družbe ali zavoda, ki te storitve opravlja, oziroma predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev ter da se ostali materialni stroški ovrednotijo največ do višine 15 odstotkov od odmerjene nagrade.

7. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu priznalo nagrado v celotni priglašeni višini in materialne stroške za kopije v višini 7,95 EUR. Ostalih priglašenih materialnih stroškov za računalniško strojno opremo (17,00 EUR), programsko opremo (34,00 EUR), izobraževanje (7,47 EUR), fotografsko opremo (5,00 EUR), pomožno opremo (1,20 EUR) in stroške pisarne ter povezane stroške (67,20 EUR) pa ni priznalo, ker ne gre za stroške, ki bi bili v neposredni povezavi z izvedenskim mnenjem izdelanim v konkretni zadevi. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da gre sicer za stroške v zvezi z opremo, ki izvedencu omogočajo opravljanje izvedenskega dela, vendar jih sodišče ne more priznati v posameznem postopku, ker niso nastali zaradi izdelave konkretnega izvedenskega mnenja.

8. Pritožbeno sodišče takemu stališču pritrjuje in ga pritožbene navedbe, v katerih izvedenec dodatno obrazlaga vsak priglašen strošek, ne morejo omajati. Nedvomno mora izvedenec pri opravljanju nalog v okviru odrejenega dela razpolagati in uporabljati določeno računalniško strojno in programsko opremo, določene naprave, literaturo, pisarniški material, elektriko, vodo in podobno. Pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da potrebuje izvedenec zmogljivejši računalnik; da gre pri programski opremi za analizo trkov za specialno programsko opremo, ki je ni mogoče uporabljati za druge namene, kot za izdelavo izvedenskih mnenj; da potrebuje specifično pomožno opremo (merilnike razdalj, naklona, kotov in drugo drobno opremo); da se mora udeleževati izobraževanj in da tudi del stroškov elektrike, interneta, ogrevanja prostora, v katerem izvedenec opravlja svoje delo, nastaja pri izdelavi izvedenskega mnenja, vendar ker gre za splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, teh stroškov ni mogoče prevaliti na breme naročnika oz. strank.

9. V obravnavani zadevi je izvedenec te stroške sicer specificiral in obrazložil z uporabo pavšalno navedenih vrednosti posamezne opreme (računalnik 1.300,00 EUR, tiskalnik 400,00 EUR, specifična programska oprema za izvedence cestnoprometne stroke 3.500,00 EUR, letna nadgradnja računalniškega programa 500,00 EUR, fotografska oprema 500,00 EUR, druga pomožna oprema - merilnik razdalj, naklona in druga drobna oprema 150,00 EUR), navedbo cene obveznega letnega izobraževanja 186,70 EUR, navedbo višine mesečne najemnine za pisarno v velikosti 12 m2 v višini 140,00 EUR mesečno, uporabo amortizacijskih stopenj za posamezne vrste opreme, na podlagi katerih je izračunal letni strošek posamezne vrste opreme in letni strošek najemnine za pisarno, nato pa delil te letne stroške v zvezi z opravljanjem izvedenskega dela na 25 mnenj, kolikor naj bi jih po lastnih trditvah izdelal vsako leto. Poleg tega, da ne gre za dejanske izdatke, ki bi se nanašali na konkretno izvedensko mnenje in da izvedenec ni z ničemer izkazal, da naj bi letno naredil okoli 25 izvedenskih mnenj, po mnenju pritožbenega sodišča višina materialnih stroškov ne more biti odvisna od števila izvedenskih mnenj, ki jih posamezni izvedenec izdela v obdobju enega leta. Tako tolmačenje bi bilo po mnenju pritožbenega sodišča v nasprotju z načelom enakosti iz 22. člena Ustave RS, saj bi privedlo do neenakega obravnavanja izvedencev in obremenjevanja strank s stroški izvedenskih del. Ob takem stališču bi namreč sodišče izvedencu, ki letno izdela zgolj eno izvedensko mnenje (ker je imenovan na nekem strokovnem področju, kjer je potreba sodišč po izvedenskih mnenjih zaradi števila življenjskih situacij majhna) priznalo letne amortizacijske stroške opreme v celoti. Takega stroška pa nedvomno ni mogoče naložiti v plačilo posameznemu naročniku, saj bi to pomenilo, da bi naročnik v celoti kril stroške nabave vse opreme, ki jo izvedenec potrebuje za izdelavo izvedenskih mnenj, četudi ne specifično samo za opravljanje nalog izvedenca.

10. Dodatna okoliščina, ki po mnenju pritožbenega sodišča pritrjuje pravilnosti stališča prve stopnje glede materialnih stroškov, je zgoraj izpostavljena sprememba pravne podlage za odmerjanje nagrad oz. plačila za delo in nadomestila stroškov. Prej veljavni Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je namreč omogočal odmero drugih materialnih stroškov v pavšalnem znesku, medtem ko sedaj veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, take določbe ne vsebuje, temveč napotuje uporabo pravilnikov za posamezno vrsto sodnih postopkov, v konkretnem primeru Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku, ki pa prav tako ne omogoča odmere materialnih stroškov v pavšalnem znesku. Namen take spremembe po mnenju pritožbenega sodišča ni bil v tem, da se izvedencem, cenilcem in tolmačem omogoči neomejeno priznavanje drugih materialnih stroškov, temveč nasprotno - da se priznavanje teh stroškov omeji na tiste materialne stroške, ki so nastali v zvezi s konkretnim izvedenskim mnenjem. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zaključilo, da izvedenec ni upravičen do povračila drugih materialih stroškov v presežku nad 7,95 EUR in je v tem delu zahtevek za priznanje teh stroškov utemeljeno zavrnilo.

11. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe zgoraj citiranih predpisov, ki urejajo odmero nagrade in nadomestila stroškov izvedencev, cenilcev in tolmačev, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene izmed kršitev, na katere pritožbeno sodišče v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče izvedenčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

12. Ker izvedenec s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povračila stroškov priglašenih v pritožbi, zlasti ne do priglašenih pritožbenih stroškov sodne takse v višini 33,00 EUR in provizijo 0,39 EUR, ker v postopku o prekršku plačilo sodne takse za pritožbo ni procesna predpostavka in je bilo plačilo sodne takse nepotrebno, ter stroškov za pritožbo na sklep o stroških v višini 300 odvetniških točk po tar. št. 19/I Odvetniške tarife in 2% vrednosti priglašene nagrade za materialne stroške po 11. členu Odvetniške tarife nad 2,63 EUR, saj izvedenca v postopku s pritožbi ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik in mu taki stroški niso nastali.

1 54. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih določa, da se v zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača pred uveljavitvijo tega pravilnika, za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) ali Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15).