Jedro

Ker je tožeča stranka dokazala, da je sodne takse plačala, ne drži trditev iz obrazložitve napadenega sklepa, da je nastopila presumpcija umika tožbe zaradi neplačila sodne takse po 180. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v tej zadevi postopek ustavilo (če bi bile okoliščine podane, bi sklep glasil, da tožba šteje za umaknjeno v skladu s 180. čl. ZPP).

Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Sodišče je napačno poučilo stranko, da zoper ta sklep ni pritožbe. Sodišče je napačno štelo, da je tožba umaknjena. Spregledala je, da je tožeča stranka takso že dvakrat plačala, najprej 10.3. 1998, ko je priložila položnico k tožbi. Ko je pooblaščenka dobila opomin je spregledala, zato je takso ponovno plačala 16.9.1999. To je sodišču vročila 21.9.1999. Potem prilaga fotokopijo. Res je, da je napisana številka I P 470/98, vendar je to storilo sodišče in ne tožeča stranka.

Pritožba je utemeljena.

Najprej je treba pritrditi pritožbi o delu, ko graja pravni pouk sodišče prve stopnje, iz katerega sledi, da pritožba ni dovoljena. Iz določbe 363. čl. ZPP izhaja, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da je ni. Ker v primeru, da tožnik takse po pozivu sodišča ne plača, nastopi zakonita domneva, da je tožba umaknjena, je v takem primeru postopek končan 180. čl. ZPP. Če stranka temu oporeka, mora imeti v tem primeru pravna sredstva in to je pritožba.

V spisu je položnica tožeče stranke, iz katerega izhaja, da je plačala sodne takse 18.1.1999 v znesku 26.200,00 SIT (položnica na hrbni strani list. št. 5). Nato je v spisu na list. št. 8 opomin za plačilo sodne takse v zadevi I P 417/98, ki sta pravdni stranki označeni kot v tem spisu, opomin za tožbo pa se nanaša na znesek 50.000,00 SIT. Po tem opominu je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, naj plača takso in nato izdalo izpodbijani sklep. V spisu je tudi fotokopija položnice, list. št. 16, iz katere sledi, da je tožnik plačal takse 47.000,00 SIT 10.3.1998 in pri tem ni označena opravilna številka spisa. Nato je v spisu še fotokopija položnice (list. št. 17) iz katere izhaja, da je 16.9.1999 tožnik plačal v pravdni zadevi I P 417/98 50.000,00 SIT sodnih taks.

Iz povedanega sledi, da je v spisu vrsta dokazov o tem, da je tožnik takse plačal. Zato ne drži obrazložitev izpodbijanega sklepa, da je tožnik kljub pozivu sodišča takse ni plačal. Ker je tako podano nasprotje med obrazložitvijo in listinami oziroma zapisniki v spisu, je podana pomanjkljivost, zaradi katere sklepa ni mogoče preizkusiti (14. točka 2. odst. 339. čl. ZPP). To je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. čl. ZPP).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi, na kaj se nanašajo plačane takse in nato o zadevi odloči.