Jedro

Roka za plačilo sodne takse ni mogoče podaljšati, saj gre za zakonski rok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse.

Zoper takšno odločitev je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je predlog vložila pravočasno, pred potekom roka, pa tudi iz upravičenih razlogov. Zaradi osebnih in likvidnostnih razlogov je utemeljeno zaprosila za podaljšanje roka za plačilo sodne takse. Še pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa pa je sodno takso tudi poravnala. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Razlogi, ki jih tožeča stranka navaja v pritožbi, bi lahko, če bi bili resnični, predstavljali podlago za odlog plačila sodne takse, ne pa tudi za predlagano podaljšanje roka za plačilo sodne takse. Tožeča stranka pa je zahtevala prav to. Vendar pa roka za plačilo sodne takse ni mogoče podaljšati, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Podaljšati je mogoče le rok, katerega dolžino določi sodišče (sodni rok – 2. odstavek 110. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Roka za izterjavo neplačane sodne takse ne določi sodišče, ampak ga določa že zakon (4. odstavek 26. člena Zakona o sodnih taksah, ki ga je treba v skladu z določbo 39. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1, Ur. list RS, št. 37/2008, uporabiti v obravnavani zadevi). Zakonski roki pa niso podaljšljivi. Odločitev sodišča je tako pravilna, zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).