Jedro

Predlagateljica v pritožbi navaja dejstva, ki po njenih trditvah v času izdaje začasne odredbe in tudi v času teka ugovornega roka, še niso obstajala. Če je tako, tudi niso mogla biti presojana in preiti v dejansko podlago izpodbijane odločitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 558/2018 z dne 24. 3. 2018 odločilo, da se sklep II N 558/2018 dne 17. 9. 2019 v zvezi s sklepom z dne 25. 4. 2019 in sklep z dne 8. 8. 2019, spremenijo tako, da stiki mladoletne predlagateljice z nasprotnim udeležencem (njenim očetom) potekajo: - po ponovni vzpostavitvi običajnega delovanja CSD in neoviranega prehoda meje med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo vsako drugo sredo med 13.30 in 14.30 uro. Stiki, odpadli zaradi bolezni ali drugega vzroka pa se bodo nadomestili naslednjo sredo ob istem času; - preko video klica vsako soboto med 19. in 20. uro v trajanju pol ure, na način, da mati vzpostavi video klic z očetom; - preko pisem, ki jih nasprotni udeleženec lahko vsakih 14 dni pošlje mladoletni predlagateljici.

Sodišče je še odločilo, da se za primer kršitve te začasne odredbe kršitelju izreče denarna kazen v višini 300,00 EUR. Hkrati je zavrnilo predlog za razširitev začasne odredbe na način, da se stiki med udeležencema izvajajo izven prostora CSD s sodelovanjem matere nasprotnega udeleženca in na način, da nasprotni udeleženec pisma predlagateljici pošilja v šolo. Predlagateljica je zoper navedeno odločitev vložila pravočasen ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2. Predlagateljica s pravočasno pritožbo zoper takšno odločitev uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da stike med nasprotnim udeležencem in predlagateljico začasno prekine oziroma nasprotnemu udeležencu odvzame pravico do stikov, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da so bistveno spremenjene okoliščine nastopile po zadnjem opravljenem neposrednem osebnem stiku in predvsem v času izvajanja video stikov. Teh navedb v ugovoru zoper začasno odredbo ni mogla podati, saj se je situacija poslabšala po izteku ugovornega roka. Glede na novo nastale okoliščine je potrebno nujno opraviti evalvacijo opravljenih stikov. Deklica se je v posledici izvrševanja stikov preko video klicev znašala v hudi duševni stiski, ki terja ustrezno psihiatrično pomoč in terapijo, za katero pa nasprotni udeleženec ni dal soglasja. Predlagateljica je bila že nekaj dni pred stikom 18. 4. 2020 zelo nemirna, nespečna, z nočnimi morami in razdražljivostjo. Zakoniti zastopnici je povedala, da ji gre na živce, da mora očeta vsak teden klicati in se pogovarjati, ker si tega ne želi in bi rada imela mir. Med video klicem je nasprotnemu udeležencu povedala, da se ne želi pogovarjati. Stik je tako trajal zgolj minuto. Bolj, ko jo je skušala zakonita zastopnica vzpodbujati k ponovnemu klicu, bolj je predlagateljica postala nemirna in nejevoljna. Zakonita zastopnica jo je poskušala preko celega naslednjega dne umiriti, vendar se je odzvala z agresivnostjo, jezikanjem ter vpitjem. Tudi predlagateljičina terapevtka klinična psihologinja dr. A. A. je bila mnenja, da je treba predlagateljici omogočiti psihiatrično oskrbo. Predlagateljica je anksiozna in tesnobna in nevarna tako sebi kot tudi okolici. Psihoterapevtka jo je pomirila, vendar je imela ponoven izbruh jeze in agresije čez nekaj dni. Otrok je nedvomno ogrožen, zato obstojijo bistveno spremenjene okoliščine. O tem bi se moral izreči tako izvedenec dr. B. kot tudi pedopsihiater. Razlogov za nadomestitev telefonskih klicev z video klicem ni. Izvedenec se o dolžini trajanja video klica ni izrekel. Nezakonito, nelogično, neživljenjsko je, da bi se predlagateljici oziroma zakoniti zastopnici nalagalo denarne kazni, če video klica v trajanju pol ure ni mogoče izvršiti. Napačna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da ohrani pisemske stike. Izvedenec je navedel, da bi predlagateljici pri procesiranju in branju morala pomagati tretja neodvisna oseba glede na njegove pomisleke o bralni in verbalni sposobnosti predlagateljice in sum na disleksijo. Zmotna je ugotovitev dejanskega stanja, ki se nanaša na očetove lastnosti. Sodišče bi moralo raziskati okoliščine, na katere je predlagateljica opozorila na naroku 14. 1. 2020 in v kasnejših vlogah, in sicer, da je več oseb v Republiki Hrvaški zoper nasprotnega udeleženca naznanilo kršitve spolne nedotakljivosti in integritete v razmerju med zdravnikom in pacientom. Relevantno v navedeni zadevi je, da so osebnostne lastnosti nasprotnega udeleženca, na katere kažejo navedena naznanila, relevantne, v kolikor bi neposredno ogrožale integriteto otroka. Kot je navedel izvedenec B., takšne oblike ravnanj neposredno ogrožajo integriteto otroka, zato nasprotni udeleženec nima primernih osebnostih lastnosti za izvajanje stikov s predlagateljico. Do tega se sodišče ni opredelilo, saj meni, da stiki deklice z nasprotnim udeležencem tej ne morejo škodovati, kar pa ne drži. 3. Pritožba je bila vročena v odgovor nasprotnemu udeležencu, ki pa nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je lahko usmerjen le v tisto dejansko stanje, ki tvori dejansko podlago sodne odločitve, ki se izpodbija s pritožbo in tista pravno pomembna dejstva, ki so ostala po mnenju sodišča nedokazana. Predlagateljica v pritožbi navaja dejstva, ki po njenih trditvah v času izdaje začasne odredbe in tudi v času teka ugovornega roka, še niso obstajala. Če je tako, tudi niso mogla biti presojana in preiti v dejansko podlago izpodbijane odločitve. Navedeni pritožbeni razlog je že zato neutemeljen. Sicer pa ne gre za novo nastale dejanske okoliščine. Predlagateljičino vedenje in njeni odzivi na stike z nasprotnim udeležencem, ki kažejo simptomatiko porušenega duševnega ravnovesja, so razlog za tek tega postopka. Kot izhaja iz zaslišanja dr. A. A., klinične psihologinje, pri kateri je predlagateljica v terapevtski obravnavi, pa se je indikacija na psihiatrično pomoč predlagateljici iz navedenih razlogov pojavila že v letu 2018.1

6. Sodišče prve stopnje je tudi izčrpno pojasnilo, zakaj burne reakcije mladoletne predlagateljice ob stikih z nasprotnim udeležencem niso razlog za ukinitev stikov. Na razloge za takšen zaključek, ki jih je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu podalo v točkah 21 do 24 obrazložitve, se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje. Glede na ugotovitve izvedenca klinično psihološke stroke ter ugotovitve CSD o dinamiki poteka stikov mladoletne predlagateljice z nasprotnim udeležencem, otrokove stiske ni moč pripisati samo stikom z njenim očetom. Kot je navedel izvedenec, gre za več faktorjev, ki izhajajo iz družinske situacije udeležencev tega postopka. Za predlagateljičin nadaljnji zdrav razvoj je pomembno, da ohrani odnos z očetom, zato je potrebno, ob zavedanju predlagateljičinih staršev, da gre za njeno dobrobit, z njihovo lastno motivacijo in vključenostjo v edukativni proces oziroma starševsko terapijo, stike ohraniti.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče ni raziskalo okoliščin, na katere je predlagateljica opozorila že na naroku 14. 1. 2020, ki vplivajo na zaključek o ustreznosti starševskih kapacitet nasprotnega udeleženca in s tem na njegovo sposobnost izvajanja stikov, ne da bi bila s tem ogrožena korist otroka. Pritožba meri na očitke nasprotnemu udeležencu v Republiki Hrvaški v zvezi s tekom postopkov zaradi kršitve spolne nedotakljivosti in integritete v razmerju med zdravnikom in pacientom. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca kliničnega psihologa ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec primerne osebnostne lastnosti za izvajanje stikov z mladoletno predlagateljico. Na njegovi strani ni ugotovil nobenih zadržkov, v odnosu do otroka je ustrezen, ljubeč, sproščen in deklici zelo naklonjen, ni agresivna oseba v odnosu do deklice in je ne ogroža. Prvostopenjsko sodišče je navedlo, da je pristopilo k preverbi predlagateljičinih očitkov v zvezi z omenjenimi postopki zoper nasprotnega udeleženca, da bo rezultate opravljenih poizvedb obravnavalo z udeleženci v nadaljevanju postopka in hkrati dodalo, da nasprotnemu udeležencu niso očitana konkretna dejanja, ki bi bila usmerjena zoper mladoletno predlagateljico. Izvedenec klinični psiholog pa je poudaril, da bi bili navedeni očitki lahko aktualni tedaj, če bi šlo za neposredno ogroženost otroka. Za to pa v obravnavanem primeru, ko se je odločalo o video stikih, pisemskih stikih in stikih ob sodelovanju strokovnih oseb CSD (stikih pod nadzorom) ne gre.

8. Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu izvedenca kliničnega psihologa, ko je telefonske stike spremenilo v video klice in za to tudi navedlo izčrpne razloge (tč. 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa), ki jim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. V zvezi s to obliko stika, so pritožbeni očitki usmerjeni v dolžino njegovega trajanja (pol ure). Sodišče prve stopnje je pri tem jasno zapisalo, da gre za okvirno določitev in da ni pričakovati, da bo vsak stik trajal pol ure. Glede strahu predlagateljice pred plačilom denarne kazni, če video klica v trajanja pol ure ne bo mogoče izvršiti, pa je navedlo, da bo pri odločanju o tem skrbno presodilo, ali je trajanje stika manj kot pol ure treba pripisati objektivnim ali subjektivnim razlogom, in v primeru slednjih, na čigavi strani so podani. V tem delu so zato pritožbeni očitki neutemeljeni. Enako velja glede tistih pritožbenih očitkov, ki se nanašajo na določitev pisemskih stikov. Pritožba se pri tem sklicuje na pomisleke izvedenca glede teh stikov v zvezi z bralnimi in verbalnimi sposobnostim mladoletne predlagateljice in suma na disleksijo, kar pomeni, da bi ji pri procesiranju in branju pisem morala pomagati tretja neodvisna oseba. Sodišče prve stopnje je v zvezi s temi pomisleki poskušalo dobiti pomoč in sodelovanje šolske svetovalne službe, vendar zaradi epidemije koronavirusa ni bilo odziva. Pravilno je zato v razlogih navedlo, naj pisemski stiki potekajo tako, da je vsebina poslanega prilagojena dekličini bralni sposobnosti in zmožnostjo razumevanja. Nedvomno gre za primeren poskus vzpostave stika, ki nedvomno ne more biti v škodo otrokovih koristi.

9. Izpodbijani sklep temelji na pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilni uporabi materialnega prava, prav tako pa tudi ni obremenjen z bistvenimi kršitvami določb postopka. Pritožba je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

1 Takrat nasprotni udeleženec s takšno pomočjo ni soglašal. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo dne 10. 6. 2020 nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za obravnavo mladoletne predlagateljice pri pedopsihiatru.