Jedro

Čeprav je upnik ugovornim navedbam o doseženem dogovoru o odlogu plačila izrecno nasprotoval in jih označil kot poskus zavlačevanja izvršilnega postopka, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika dolžnika, saj bi v primeru, če bi se trditve v ugovoru zoper sklep o izvršbi glede odloga plačila izkazale za resnične, to lahko privedlo do ugoditve ugovoru. Ker pa je po ugovornih zatrjevanjih med upnikom in dolžnikom tak dogovor bil sklenjen v ustni obliki, dokazovanje na drugačen način niti ni možno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka), dolžniku naložilo, da je dolžan upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti 186,36 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (II. točka izreka) ter da dolžnik sam trpi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper tak sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbenih navedbah sodišču prve stopnje očita, da je zmotno presodilo, da v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni navajal konkretnih okoliščin glede zatrjevanega odloga plačila s strani upnika ter da je v zvezi s tem tudi kršilo dolžnikovo pravico do sodelovanja v postopku in izvajanj dokazov v njegovo korist, da z izpodbijanim sklepom ni odločilo o predlogu za odlog izvršbe, čeprav je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo razloge, zaradi katerih naj bi takšen predlog zavrnilo ter da je upniku neupravičeno prisodilo stroške za obrazloženo vlogo za odgovor na predlog za izvršbo, saj v izreku izpodbijanega sklepa o odlogu niti ni odločilo, hkrati pa zgolj navedba upnika, da se s predlogom za odlog ne strinja, ne zadostuje standardu obrazloženosti vloge, za katero bi bila na podlagi Zakona o odvetniški tarifi priznana nagrada.

3. V odgovoru na pritožbo upnik po pooblaščenki navaja, da je edini namen pritožbe dolžnikovo izogibanje izpolnitvijo obveznosti, ki je v nasprotju z dobrimi običaji in ZPP ter bi moralo biti sankcionirano s povračilom stroškov, ki jih upniku z neutemeljeno uporabo pravnih sredstev namerno povzroča. Tožnikove trditve so prepozne, nedopustne in neutemeljene, saj je sodišče izvedlo vse potrebne in pravočasne dokaze, ostale pa kot neutemeljene zavrnilo. Nobena dolžnikova pravica ni bila kršena, iz sodbe Višjega sodišča v Celju Cpg 231/2014 z dne 1. 7. 2014 pa je razvidno, da med upnikom in dolžnikom že med pravdo ni prišlo do dogovora o odlogu plačila, dolžnik pa večkrat neresnično zatrjuje in spreminja izjave in to počne tudi v pritožbi, vse z namenom zavlačevanja, s tem pa upniku povzroča nedopustno škodo. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi izdalo na podlagi izvršilnega naslova - sodbe Okrožnega sodišča v Celju II Pg 1325/2013 z dne 24. 4. 2014. Dolžnik je pravočasno ugovarjal zoper sklep o izvršbi in v ugovoru zatrjeval, da je sklep nepravilen in nezakonit, ker ne vsebuje vseh z zakonom predpisanih podatkov, poleg tega pa je navajal tudi, da so med dolžnikom in upnikom po izdaji drugostopenjske sodbe potekali dogovori o odlogu plačila izterjevanega dolga, zaradi česar čas za izpolnitev obveznosti še ni potekel in terjatev še ni zapadla. Predlagal je tudi odlog izvršbe.

6. Ugovorne navedbe glede pomanjkljivosti v zvezi z vsebino sklepa o izvršbi je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da je sestavni del sklepa o dovolitvi izvršbe tudi predlog upnika za izvršbo, v katerem pa so navedeni tako upnik, kot tudi dolžnik, izvršilni naslov in dolžnikova obveznost. Ugovorne navedbe, da terjatev še ni zapadla, ker so po izdaji drugostopenjske sodbe med upnikom in dolžnikom potekali dogovori o odlogu plačila oziroma o možnosti obročnega plačila, pa je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da je sledilo navedbam upnika v odgovoru na ugovor, da dogovori o odlogu plačila oziroma možnosti obročnega plačila z dolžnikom niso potekali, ker dolžnik tudi ni navedel, kakšen dogovor naj bi bil sprejet in kakšna je vsebina tega dogovora ter zato ker dolžnik za svoje navedbe o poteku dogovorov ni predložil dokazov. V zvezi s predlaganim zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da svojih trditev o poteku dogovorov dolžnik ne bi mogel in smel dopolniti s svojim zaslišanjem, saj bi v primeru, če bi dogovor z upnikom bil sklenjen, dolžnik njegovo vsebino lahko navedel in bi jo moral navesti že v ugovoru, s svojim zaslišanjem pa bi lahko svoje trditve le potrdil. Zato je sodišče verjelo upniku, da dogovori med njim in dolžnikom niso potekali in posledično ni izvajalo dokaza z zaslišanjem dolžnika. Sodišče prve stopnje je tako štelo, da dolžnik drugačnega dogovora o zapadlosti terjatve iz izvršilnega naslova ni dokazal. 7. Ob pregledu spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi navedbami je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je dolžnik v zvezi s trditvami o dogovarjanju glede odloga plačila navajal tudi, da je bil upnik v celoti seznanjen z dejstvom, da bi dolžnik plačal upnikovo terjatev takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja v zvezi s projektom, za katerega storitve je opravljal tudi upnik, saj je tudi zaradi razlogov na strani upnika prišlo do zamika pri pridobitvi gradbenega dovoljenja. Prav tako pa je dolžnik v tretjem odstavku na tretji strani ugovora navedel, da “sta se upnik in dolžnik dogovarjala o odložitvi predmetne obveznosti za čas do izpolnitve pogoja, torej do trenutka, ko bo izdano gradbeno dovoljenje za projekt kmečki turizem I., dolžnik pa takrat nemudoma plačal svoj dolg v enkratnem znesku oziroma v kolikor to ne bi bilo mogoče, tako pričel z obročnim odplačevanjem dolga.” Tako je po oceni pritožbenega sodišča zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, ki izhaja iz 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, da dolžnik ni navedel kakšna naj bi bila vsebina dogovora o odlogu plačila, saj je dovolj konkretno pojasnil, da je bilo dogovorjeno plačilo v celoti po izdaji gradbenega dovoljenja.

8. Glede na to, da je dolžnik zatrjeval, da so potekali dogovori, pri čemer je očitno šlo za ustno sporazumevanje, za svoje trditve o poteku dogovorov ni mogel predložiti pisnih dokazil, je pa predlagal zaslišanje zakonitega zastopnika dolžnika. Glede na to, da naj bi med upnikom in dolžnikom potekali ustni dogovori, je dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika vsekakor primeren za dokazovanje sklenitve takšnega dogovora. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika dolžnika z obrazložitvijo, da na ta način dolžnik ne bi mogel in smel dopolnjevati svojih zatrjevanj o dogovoru o odlogu plačila, saj je zmotno štelo, da dolžnik v ugovoru ni zatrjeval vsebine takšnega dogovora. Tako dolžnik v pritožbi utemeljeno oporeka sodišču prve stopnje, da ni navedel kakšen dogovor naj bi bil sprejet ter kakšna naj bi bila vsebina tega dogovora, saj je pojasnil, da naj bi bil dogovorjen odlog plačila do izdaje gradbenega dovoljenja. Čeprav je upnik takšnim navedbam v odgovoru na ugovor izrecno nasprotoval in jih označil kot poskus zavlačevanja izvršilnega postopka, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika dolžnika, saj bi v primeru, če bi se trditve v ugovoru zoper sklep o izvršbi glede odloga plačila izkazale za resnične, to lahko privedlo do ugoditve ugovoru. Ker pa je po ugovornih zatrjevanjih med upnikom in dolžnikom tak dogovor bil sklenjen v ustni obliki, dokazovanje na drugačen način niti ni možno. Pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo izvesti predlagan dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika so tako utemeljene. Ker sodišče prve stopnje s strani dolžnika predlaganega dokaza ni izvedlo, je dejansko stanje glede dejstev in okoliščin, ki so odločilne za odločitev o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi, ostalo nepopolno razjasnjeno.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom ZPP in 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Ker je pritožbi ugodilo iz že navedenega razloga, se v presojo utemeljenosti pritožbenih navedb glede odločitve o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe in glede stroškov postopka z ugovorom ni spuščalo. Pri tem pa je potrebno poudariti, da bo sodišče prve stopnje pritožbeno izpostavljeno pomanjkljivost izreka izpodbijanega sklepa, ki ne vsebuje odločitve o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe, čeprav iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je takšen dolžnikov predlog bil zavrnjen, lahko odpravilo z novim sklepom.

10. V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje glede na zgoraj navedeno izvesti narok za obravnavo ugovora in zaslišati zakonitega zastopnika dolžnika, v zvezi z ugovorno zatrjevanim dogovorom o odlogu plačila ter o utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi odločiti na podlagi presoje dokazanosti dolžnikovih trditev glede odloga plačila. Ob izdaji ponovne odločitve o dolžnikovem ugovoru pa bo lahko odpravilo tudi pritožbeno izpostavljeno napako v zvezi z izrekom glede predloga za odlog izvršbe ter ponovno presodilo tudi upravičenost upnika do povrnitve stroškov nagrade za obrazloženo vlogo za odgovor na predlog za odlog izvršbe, ki jo dolžnik pritožbeno problematizira.