Jedro

Poslovno sodelovanje sodnega izvedenca s toženo stranko in z družbo, ki upravlja s skladiščem tožene stranke, vzbuja dvom v nepristranskost sodnega izvedenca in predstavlja utemeljen razlog za njegovo izločitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) razveljavi in se v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba zoper sklep se zavrže. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka za nesrečo pri delu tožnika z dne 13. 6. 2005 po temelju odgovorna v višini 50 % (1. točka izreka sodbe) in zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka za nesrečo pri delu odgovorna v višjem odstotku, zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Sklenilo je, da se ne ugodi predlogu za izločitev izvedenca M.V. in postavitev novega izvedenca.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu in zoper sklep, se pravočasno pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in tožbenemu zahtevku po temelju v celoti ugodi, ugodi predlogu za izločitev izvedenca in postavitev novega izvedenca, podrejeno pa, da sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovljen postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje napravilo napačen zaključek, da je mnenje izvedenca v skladu z vsebino navodil in pravilnika, ki izrecno ne določata, da bi bili traverze, zaustavljači in klini predpisani pri mehanskem nakladanju. Napačno je tudi zaključilo, da pri konkretnem delu ni šlo za ročno, ampak za mehansko nakladanje in mehanizirano skladišče. Navodila za varno delo na skladiščih oblovine že na prvi strani vsebujejo skico, iz katere izhaja, da se hlodi nakladajo mehansko in so kljub temu na koncih zložajev narisani zaustavljači. Izvedenec je tudi povedal, da se na drugih skladiščih uporabljajo zaustavljači na zaključkih zložajev, pa čeprav tam ni nobene ročne manipulacije in tam ljudje nimajo dostopa. Pri konkretnem delu delu je šlo za ročno merjenje, torej je potrebno, da se merilec giblje v neposredni bližini zložaja in hlodov. Zaključek sodišča, da je šlo pri konkretnem delu za mehanizirano skladišče, je sicer pravilen, je pa napačen v delu, ko sledi mnenju izvedenca v tem, da traverze, zaustavljači, klini in zagozde niso zahtevani, oziroma predpisani. Določba 16. člena navodil namreč določa, da mora biti razkladalni prostor urejen tako, da se onemogoči enostransko dviganje oblovine in nezaželeno valjanje. Vzrok tožnikove nesreče je prav to, namreč enostranski dvig slabo poravnanega zložaja in nato nezaželeno valjanje v kombinaciji z rotacijo okrog prečne osi. V obširni pritožbi tožnik opozarja na napačne ugotovitve dejanskega stanja, ki imajo za posledico tudi napačno uporabo materialnega prava. Meni, da bi glede na dejanske okoliščine sodišče moralo uporabiti navodilo, ki v točkah 16 poglavja Razkladanje in nakladanje in 3 in 12 poglavja Skladiščenje in manipulacija jasno določa obveznosti tožene stranke. Na tej podlagi se torej sam od sebe ponuja zaključek, da je tožena stranka odgovorna ne le objektivno, temveč tudi krivdno. Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno, ko ni postavilo novega izvedenca, saj je očitno pri oceni pristranskosti prevladal le znesek vrednosti posla, ki ga je izvedenec v preteklosti imel za toženo stranko. To pa ni bistveno. Izvedenec bo verjetno s toženo stranko posloval še v prihodnje, to pa bi se spremenilo, če bi mnenje napisal objektivno in strokovno, saj bi v takem mnenju moral priti do drugačnih zaključkov. Takšno izvedenstvo ni izvedenstvo po določbah ZPP in po pravilih izvedenstva, zato je bil tožnikov predlog za izločitev izvedenca in postavitev novega povsem utemeljen. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo v izpodbijanem delu in sklep sodišča prve stopnje, tožniku pa naloži stroške tega odgovora. Meni, da je sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe povsem natančno odgovorilo in zavrnilo tožnikove navedbe glede nestrokovnosti in pristranskosti izvedenca, ki jih je tožnik navajal že pred izdajo izpodbijane sodbe in sklepa. Izvedenec je bil postavljen s strani sodišča in neodvisno od volje in interesa katerekoli od pravdnih strank in je svoje delo opravil natančno in po navodilu sodišča. Izdelal je izvedensko mnenje, ga na vprašanja strank dopolnil, opravil rekonstrukcijo dogodka ter ob zaslišanju odgovarjal na vsa vprašanja sodišča in pravdnih strank. Navedbe, da naj bi na pristranskost izvedenca vplival znesek vrednosti posla, ki ga je izvedenec opravil po izdelanem mnenju, so po obrazložitvi sodbe jasno zavrnjene, zato so pritožbeni očitki o postavitvi in delu izvedenca neutemeljeni. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba zoper sodbo je utemeljena, pritožba zoper sklep ni dovoljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe in sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je po izvedenih dokazih, ko je zaslišalo tožnika, priče, uporabilo mnenje sodnega izvedenca z dne 7. 9. 2009, z dopolnitvijo z dne 22. 1. 2010 v zvezi z opravljeno rekonstrukcijo z dne 14. 12. 2009, dopolnilnim mnenjem izvedenca z dne 23. 2. 2010 in zaslišalo sodnega izvedenca, vpogledalo v vso predloženo listinsko dokumentacijo, zaključilo, da je tožnik za nezgodo pri delu odgovoren v višini 50 %, v višini 50 % pa tožena stranka po načelu objektivne odgovornosti in tudi zaradi tega, ker ni dokazano, da bi v praksi ostali delavci dosledno odvzemali hlode z vrha, saj je delavec, ki je tožnika uvajal v delo, pokazal način odbiranja hlodov, ki je v bistvu podoben tistemu, ki se ga je pri svojem delu posluževal tožnik. Svojo odločitev je oprlo na izvedeniško mnenje sodnega izvedenca M.V., ki je dne 27. 7. 2009 opravil ogled nezgode, brez udeležbe tožnika in dne 7. 9. 2009 izdelal pisno izvedeniško mnenje. Ker tožnik ni bil udeležen pri ogledu kraja nezgodi, predstavniki tožene stranke pa so bili pri tem prisotni, je sodišče naložilo izvedencu, da ponovno opravi ogled v prisotnosti obeh strank, kar je izvedenec tudi storil in dne 14. 12. 2009 opravil ponovni ogled kraja nezgode z rekonstrukcijo. Tožnik je ugovarjal tako mnenju z dne 7. 9. 2009, pripombe pa je imel tudi na izvedeno rekonstrukcijo in ugotovitve izvedenca v zvezi s tem, prav tako pa je pozval izvedenca, da se izjasni, ali obstajajo kakršnikoli razlogi za njegovo izločitev v smislu njegovih sedanjih in preteklih povezav s toženo stranko ali z družbo L.B., ki sedaj upravlja s skladiščem lesa v .... Izvedenec je svoje mnenje dopolnil z dne 23. 2. 2010 in pojasnil, da je imel z družbo L.B. poslovno povezavo pri izdelavi varnostnih načrtov pri gradnji novih poslovnih prostorov, nove trgovine in rekonstrukciji kotlovnice, za te projekte pa je bil tudi koordinator za varnost, medtem ko je s toženo stranko imel v času od oktobra do decembra leta 2009 poslovno povezavo pri izdelavi dveh varnostnih načrtov: cesta v ... in obnova vodovoda v ..., pri obnovi vodovoda v ... je bil tudi koordinator za varnost in skupna vrednost poslovne povezave znaša cca. 480,00 EUR. Navedeno pa je potrdil tudi na naroku dne 21. 4. 2010, ko je sodišče obravnavalo predlog tožnika za izločitev izvedenca. Izvedenec je pojasnil, da je prvo mnenje izdelal še v času, ko še ni sodeloval s toženo stranko, ko pa se je odločil za sodelovanje s toženo stranko pa ni vedel, da bodo na to mnenje dani ugovori in da ga bo moral še dopolnjevati. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da zaradi del, ki jih je izvedenec opravljal za toženo stranko v oktobru, novembru in decembru 2009 v vrednosti 480,00 EUR ni mogoče šteti, da bi bil podan izločitven razlog po 2. točki 70. člena ZPP, prav tako pa niso bile podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom o njegovi nepristranosti. Menilo je, da je opravljanje poslov za L.B. v tej zadevi nepomembno, ker L.B. ni tožena stranka, skladišče pa je prevzela že po nesreči. Dejstvo, da je izvedenec po izdaji prvega mnenja za toženo stranko opravil določene manjše posle, ki pa niso povezani z varstvom pri delu, skladiščenjem in manipuliranjem s hlodovino v višini zgolj 480,00 EUR, po presoji sodišča prve stopnje niso razlog za njegovo izločitev, zato predlogu za postavitev drugega izvedenca ni ugodilo.

Prvi odstavek 247. člena ZPP določa, da je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov, iz katerih je izločen sodnik. Za slednjega in tako tudi za izvedenca pa določa zakon poleg izključitvenih razlogov tudi odklonilne razloge, ki pa jih ne navaja ne izrecno ne primeroma, marveč s pravnim standardom: izvedenec ne sme opravljati dolžnosti izvedenca, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti (6. točka 70. člena ZPP). Od presoje konkretne situacije je odvisno ali so okoliščine takšne, da vzbujajo dvom o nepristranosti izvedenca. Sodna praksa in pravna teorija sta standardna merila v zvezi s tem uvrstile tudi ekonomsko odvisnost izvedenca od stranke oziroma prestavljeno na obravnavan primer – odvisnost izvedenca od družbe, s katero je v preteklosti sodeloval in s katero bo verjetno posloval še v prihodnje, pri čemer pri oceni pristranskosti oziroma nepristranskosti sama vrednost posla ni pomembna. Poslovno sodelovanje izvedenca s toženo stranko (v času izdelave in dopolnjevanje izvedeniškega mnenja, oprave ogledov in rekonstrukcije) in družbo L.B., ki upravlja s skladiščem tožene stranke, so okoliščine, ki vzbujajo dvom pri tožniku o nepristranskosti postavljenega izvedenca. Tudi objektivno gledano lahko v takšnem položaju vzbudi opisano dejstvo dvom, in to ne le o nepristranosti podanega izvedeniškega mnenja, marveč tudi o nepristranskosti samega sojenja. Izvedenec namreč nastopa kot nekakšen pomočnik sodišča, ko je potrebno za razjasnitev kakšnega dejstva strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Pravica do nepristranskega sojenja je povzdignjena med ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine (1. odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije), to pa terja široko obravnavanje izločitvenega razloga – obstoj dvoma nepristranskosti. Ob takšnem razumevanju tega relativnega izločitvenega razloga se pokaže kot nepravilna odločitev, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo izločitven predlog tožnika. Gre za kršitev določb pravdnega postopka po 247. členu in 6. točki 70. člena ZPP, ki lahko vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu (2. točka izreka sodbe) in vrnilo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). Ob novem sojenju bo tako moralo sodišče prve stopnje izvesti dokazni postopek z drugim izvedencem.

ZPP v 5. odstavku 247. člena med drugim določa, da zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne, ni posebne pritožbe. Po določbi 2. odstavka 363. člena ZPP se sme sklep, za katerega zakon določa, da zoper njega ni posebne pritožbe, izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo, seveda v predpostavki, da bo stranka pravdo izgubila (ali delno izgubila) in bo za to imela pritožbeni interes za izpodbijanje končne odločbe. Zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca ni posebne pritožbe in se sklep lahko izpodbija v pritožbi zoper končno odločbo, kar je tožnik tudi storil. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 1. odstavka 343. člena ZPP pritožbo zoper sklep o izločitvi izvedenca zavrglo, ker zoper ta sklep ni posebne pritožbe (5. odstavek 247. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.