Jedro

Sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti brez razpisa naroka, ker je dejansko stanje sporno in je tožnik izrecno zahteval izvedbo naroka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III., IV. točka izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo pravdni postopek za znesek 600,00 EUR (I. točka izreka), s sodbo pa odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki od zneska 600,00 EUR plačati zakonske zamudne obresti za čas od 28. 11. 2014 do 10. 12. 2014 (II. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 109,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 10. 2014 do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 600,00 EUR od 3. 10. 2014 do 27. 11. 2014 (III. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 201,26 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo (III., IV. točka izreka) se pritožuje tožnik iz vseh dovoljenih zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, podrejeno pa, da jo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, podana pa je tudi bistvena kršitev določb postopka. Tožnik je v pripravljalni vlogi pravočasno, v skladu z določbo 454. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), predlagal, da sodišče izvede narok. S tožbo je zahteval plačilo obveznosti na podlagi podpisane in sklenjene izvensodne poravnave s toženo stranko. Izvensodna poravnava je bila veljavno sklenjena in bi jo tožena stranka morala le izpolniti. Nepravilno sodba zato zavrne z izvensodno poravnavo dogovorjen znesek za stroške zastopanja (109,80 EUR). Napačno je stališče sodbe, da poravnalna ponudba toženke z dne 8. 9. 2014, ki jo je tožnik podpisal 2. 10. 2014, toženke ni več vezala. Tožnik je ponudbo 17. 9. 2014 sicer res zavrnil, vendar je toženka 26. 9. 2014 sporočila, da vztraja pri dani ponudbi. Tožnik je torej imel na razpolago 15-dnevni rok iz ponudbe in je v okviru tega roka poravnavo podpisal (2. 10. 2014) in jo skupaj z računom za zastopanje vrnil toženki. Toženka ni plačala s poravnavo dogovorjenih obveznosti. Napačna je tudi odločitev glede teka zamudnih obresti, saj se sodba nepravilno opre na določilo 20.a člena Zakona o obveznem zavarovanju v prometu (v nadaljevanju ZOZP), čeprav bi moralo upoštevati 943. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Tožena stranka je bila prej kot v štirinajstih dneh od prejema zahtevka seznanjena s celotnim obsegom škode, zato je zahtevek za plačilo obresti od 3. 10. 2014 dalje utemeljen. Ker je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen, je posledično nepravilna tudi stroškovna odločitev in je tožnik upravičen do povrnitve stroškov v celoti.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, zato je dopustno sodbo izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. V pritožbenem postopku je sporen še zavrnilni (plačilo predpravdnih odvetniških stroškov v višini 109,80 EUR, plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 600,00 EUR od 3. 10. 2014 do 27. 11. 2014) in stroškovni del sodbe. Sicer je odločba (I. in II. točka izreka) postala pravnomočna.

7. Tožnik je v predmetnem postopku tožbo gradil na trditvi, da je bila med strankama sklenjena izvensodna poravnava na podlagi poravnalne ponudbe tožene stranke z dne 8. 9. 2014(1) in s tožbenim zahtevkom vtožuje izpolnitev z njo dogovorjene obveznosti (plačilo 600,00 EUR odškodnine in 109,80 EUR stroškov zastopanja s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 10. 2014 do plačila).

8. Toženka, ki je v odgovoru na tožbo tožbeni zahtevek za plačilo 600,00 EUR pripoznala(2) in plačala, je izrecno izpostavila (v odgovoru na tožbo in prvi pripravljalni vlogi 9. 1. 2015), da ne gre za pripoznavo na podlagi podpisane poravnalne ponudbe,(3) saj je slednja ne veže.(4)

9. Sodišče prve stopnje je odločbo izdalo brez razpisa naroka. Na podlagi ocene, da lahko o spornih dejstvih odloči na podlagi navedb pravdnih strank in predloženih listinskih dokazov brez razpisa naroka in ugotovitve, da je tožena stranka predlagala izdajo sodbe brez naroka, tožeča stranka pa naroka ni predlagala, zaključi, da so izpolnjeni pogoji za odločitev brez razpisa naroka na podlagi drugega odstavka 454. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 454. člena ZPP (6. točka obrazložitve).

10. Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožnik izvedbo naroka izrecno zahteval in sicer v prvi pripravljalni vlogi 23. 12. 2014.(5)

11. Sodišče lahko v sporu majhne vrednosti izda odločbo brez naroka, če ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe (prvi odstavek 454. člena ZPP(6)). Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre, saj je med strankama sporna veljavnost izvensodne poravnave na kateri temelji tožbeni zahtevek tožnika. V primeru spornega dejanskega stanja (obravnavana zadeva) pa sodišče lahko odloči brez razpisa naroka le, če nobena od strank v pravočasnih vlogah (452. člen ZPP) izvedbe naroka ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP(7)).

12. Ker je, kot ugotavlja sodba, dejansko stanje v obravnavani zadevi sporno, tožnik pa je izrecno zahteval izvedbo naroka, niso bili podani pogoji za izdajo sodbe brez naroka v skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP. Odločitev sodišča je obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ugotovljene procesne kršitve pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more odpraviti samo, zato je moralo že iz tega razloga pritožbi ugoditi in sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu (III. točka izreka) razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Posledično, zaradi delne razveljavitve odločitve o glavni stvari je treba razveljaviti tudi stroškovno odločitev (IV. točka izreka).

13. Pritožbenemu sodišču se do drugih pritožbenih očitkov ni treba opredeliti, ker je že ugotovljena procesna kršitev narekovala ugoditev pritožbi.

14. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo odpraviti ugotovljeno procesno kršitev, izvesti narok in o še spornem tožbenem zahtevku ponovno odločiti.

15. Ob robu pritožbeno sodišče, v izogib morebitnim nepravilnostim ob ponovnem odločanju, še dodaja, da je ob dejstvu, da tožnik s tožbenim zahtevkom zahteva izpolnitev dogovorjene obveznosti iz (po njegovi trditvi) veljavno sklenjene izvensodne poravnave, odločilno, ali poravnava, ki jo je tožnik podpisal 2. 10. 2014, toženko veže. Izvensodna poravnava je pogodba za katero veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če zanjo ni določeno kaj drugega (prvi odstavek 1054. člena OZ). V primeru, da pogodbena stranka s poravnavo prevzetih obveznosti ne izpolni, lahko druga stranka, tako kot pri vsaki pogodbi, zahteva sodno varstvo, t. j. izpolnitev dogovorjene obveznosti,(8) kar zahteva tožnik s tožbo.

Op. št. (1): Tožnik v trditveni podlagi tožbe navaja, da je poravnalno ponudbo tožene stranke z dne 8. 9. 2014, na podlagi odškodninskega zahtevka, ki jo je tožnik nanjo naslovil 27. 8. 2014 (za plačilo nepremoženjske škode in stroškov zastopanja), podpisal 2. 10. 2014 in jo skupaj z računom za zastopanje poslal toženi stranki.

Op. št. (2): Sodišče prve stopnje je s sklepom za znesek 600,00 EUR postopek ustavilo (I. točka izreka), kar, kot že rečeno, ni predmet pritožbenega preizkusa.

Op. št. (3): Navaja, da se pripoznava nanaša na odškodnino za tožnikove telesne poškodbe v višini 600,00 EUR.

Op. št. (4): Toženka pojasnjuje, da je tožnik njeno poravnalno ponudbo prejel 10. 9. 2014, podpisano poravnavo pa ji je vrnil 3. 10. 2014, kar je po petnajstdnevnem roku, ki je po poravnalni ponudbi z dne 8. 9. 2014 zavezoval toženko.

Op. št. (5): Po določbi tretjega odstavka 452. člena ZPP lahko tožeča stranka v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo.

Op. št. (6): Navedeni odstavek se glasi: „Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlogi ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.“ Op. št. (7): Navedeni odstavek se glasi: „Na način iz prejšnjega odstavka sodišče ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.“ Op. št. (8): Primerjaj VS RS sodba II Ips 353/1999 z dne 10. 1. 2000.