Jedro

Te pritožbene navedbe so neutemeljene že iz razloga, ker nasprotni udeleženec ni stvarno legitimiran (t.j. ni legitimiran po materialnem pravu), da uveljavlja pravice tretjih (etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe na naslovu A. ulica 1) na spornem pripadajočem zemljišču, zato kot zemljiškoknjižni lastnik sporne parcele z ID znakom ... 940 ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi bilo treba etažnim lastnikom sosednje stavbe na naslovu ..., ki niso vključeni v ta postopek, del te parcele določiti kot pripadajoče zemljišče zgolj na podlagi navedb o košnji in vzdrževanju zemljišča.

Pritožbeno sodišče v tej zvezi dodaja, da je iz zakonodajnega gradiva razvidno, da je merilo iz 1. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 iz življenjskega in izkustvenega vidika najpomembnejše med vsemi merili iz prvega odstavka navedenega člena, saj v večini primerov praviloma velja, da je zemljišče, ki je bilo ob izgradnji namenjeno, potrebno oziroma urejeno za potrebe redne rabe stavbe, ostalo v tej funkciji tudi pozneje oziroma do zdaj. Da ne bi z uporabo samo tega merila prihajalo do življenjsko nesprejemljivih in očitno nepravilnih položajev, je zakonodajalec ocenil, da je treba navedeno merilo kljub njegovi prepričljivosti uporabljati skupaj z drugimi merili iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 in na njihovi podlagi omogočiti popravo in odstopanje od rezultatov, dobljenih z merilom iz te točke.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagatelj sam krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka ugotovilo, da je parcela ID znak ... 940/2 pripadajoče zemljišče stavbe z naslovom ... (ID znak stavbe ... 1217, stoječa na parceli ID znak ...942), pri čemer je v skladu s točko II izreka parcela ID znak ... 940/2 splošni skupni del stavbe ID znak ... 1217 in je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe ID znak ...1217. V točki III izreka je ugotovilo, da je parcela ID znak ... 940/1 pripadajoče zemljišče stavbe z naslovom ... (ID znak stavbe ... 1210, stoječa na parceli ID znak ... 938), pri čemer je v skladu s točko IV izreka parcela ID znak ... 940/1 splošni skupni del stavbe ID znak ... 1210 in je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe ID znak ...1210. Nadalje je v točki V izreka ugotovilo, da na parceli ID znak ... 940/1 obstoji stvarna služnost dostopa, prekopa in postavitve, trajnega in neoviranega obratovanja, vzdrževanja in nadzora ter obnove kanalizacijskega omrežja, na severovzhodnem delu v kanalu skupne dolžine cca. 15 m, širine 1 m na vsako stran kanala in skupno površino 30 m2 v korist Občine C, pri čemer je slednja po vsakem vzdrževalnem posegu na zemljišču dolžna vzpostaviti prejšnje stanje v roku 15 dni po posegu ter se zavezuje, da poteka trase kanalizacijskega omrežja ne bo spreminjala. V točki VI izreka je sodišče prve stopnje zemljiški knjigi po pravnomočnosti tega sklepa odredilo ustrezne vpise pripadajočih zemljišč ter služnosti v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča.

2.Zoper odločitev sodišča prve stopnje je vložil pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Sklep je izpodbijal v celoti iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Grajal je, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo brez naroka, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Nadalje meni, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je sledilo zaključku izvedenke D. D. in v točki 11 obrazložitve ovrglo navedbe nasprotnega udeleženca, da parcelo ID znak ... 940 uporabljajo tudi etažni lastniki stavbe na naslovu ..., zato ta površina ne more biti pripadajoče zemljišče k stavbi ... Sodišče prve stopnje je v tej zvezi odgovorilo le na navedbe nasprotnega udeleženca glede postavitve smetnjakov, ne pa tudi na navedbe v 5. in 6. pripravljalni vlogi o tem, da etažni lastniki stavbe ... od leta 1963 poleg tega uporabljajo in vzdržujejo še večji del parcele ID znak ... 940, razviden iz posnetka katastra priloženega tem vlogam. Sodišče prve stopnje se do teh navedb ni opredelilo, predlaganih dokazov (zaslišanja prič - stanovalcev A. ulice 1) ni izvedlo in ni pojasnilo, zakaj dejanskega stanja v tej zvezi ni raziskovalo, čeprav ZVEtL-1 v 3. točki prvega odstavka 43. člena določa, da sodišče pri ugotovitvi pripadajočega zemljišča upošteva tudi preteklo rabo stavbe. Napačna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 12 obrazložitve, da na elaborat geodetskega podjetja E d.o.o za ureditev meje in parcelacijo parcele ID znak ... 940 ni bilo pripomb. Nasprotni udeleženec je v 7. pripravljalni vlogi z dne 28. 3. 2023 elaboratu nasprotoval in se skliceval na navedbe iz 5. in 6. pripravljalne vloge, zaradi katerih pripadajoče zemljišče ni pravilno odmerjeno. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi ter pošlje zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pritožbenih stroškov pa ni priglasil.

3.Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglasil pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena ZNP-1 in 3. člena ZVEtL-1.

6.Pritožbeno sodišče je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ki nepravilnosti ni pokazal. Pritožbeni preizkus je nadalje pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo pritožbeno uveljavljanih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7.Neutemeljena je pritožbena graja nasprotnega udeleženca, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločiti po opravljenem naroku. V pritožbi je pojasnjeval, da je narok po 8. členu ZNP-1 obvezen, če zakon ne določa drugače, ZVEtL-1 pa med določbami, ki urejajo določitev pripadajočega zemljišča (IV. poglavje ZVEtL-1), nima določila, ki bi izključevalo izvedbo naroka, medtem ko določba 29. člena ZVEtL-1¹ za postopek določitve pripadajočega zemljišča ne velja, ker je ta določba v III. poglavju ZVEtL-1, ki ureja postopek vzpostavitve etažne lastnine.² Pritožbeno sodišče z navedenim stališčem ne soglaša. V obravnavani zadevi gre za postopek določitve pripadajočega zemljišča. Mogoče je sicer pritrditi pritožbenim navedbam nasprotnega udeleženca, da v IV. poglavju ZVEtL-1, ki ureja postopek ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbi, ni določb o naroku, kar pomeni, da bi sistematična razlaga zakona (upoštevaje 8. člen ZNP-1) lahko kazala na to, da je v obravnavani zadevi narok obvezen. Vendar pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ta razlaga ni edina merodajna. Upoštevati je treba tudi namensko in logično razlago zakona. V vseh postopkih po ZVEtL-1 je poudarjena pisnost postopka in omogočanje večje fleksibilnosti sodišča pri vodenju postopka, s čimer se prispeva h gospodarnosti postopka,³ kar kaže na to, da narok ni obvezen. Poleg tega je postopek vzpostavitve etažne lastnine za etažne lastnike večjega pomena kot postopek določanja pripadajočega zemljišča k stavbi, ker se z vzpostavitvijo etažne lastnine etažnim lastnikom zagotavlja vpis lastninske pravice na stanovanju, ki pogosto predstavlja njihov dom. Zaradi tega bi bila potreba po izvedbi naroka bolj izražena v postopkih vzpostavitve etažne lastnine kot v postopkih določitve pripadajočega zemljišča. Z drugimi besedami, če je zakonodajalec ocenil, da narok v postopkih etažne lastnine ni obvezen, temveč ga sodišče opravi, kadar je po njegovem mnenju to smotrno (29. člen ZVEtL-1), je toliko manj potreben v postopkih določanja pripadajočega zemljišča, ki so za etažne lastnike na splošno manjšega pomena kot postopki vzpostavitve etažne lastnine. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje stališčem v sodni praksi, da se v postopkih določitve pripadajočega zemljišča določba 29. člena ZVEtL-1 uporablja po analogiji.⁴ Pritožbeno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni podana, zlasti z ozirom na to, da nasprotni udeleženec v pritožbi ni pojasnil, zakaj bi bila izvedba naroka v obravnavani zadevi smotrna.

8.Pritožbeno ni sporno, da je nasprotni udeleženec (F. d.d.) zemljiškoknjižni lastnik parcele ID znak ... 940 (sporna parcela), ki je bila v tem postopku razdeljena na parceli z ID znakoma ... 940/1 in ... 940/2, da so predlagatelji lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah na naslovu ... in ... (predlagatelja), in da so zemljišča, na katerih stavbe stojijo ter sporne parcele (pripadajoče zemljišče) nekoč bila v družbeni lastnini.

9.Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje rabe zemljišča, ko pri odločitvi ni upoštevalo navedb nasprotnega udeleženca, da zahodni rob parcele z ID znakom ... 940 (sedaj del parcele z ID znakom ...940/1), uporabljajo etažni lastniki stavbe na naslovu ..., zato ta površina ne more biti pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu ..., sodišče prve stopnje pa je v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo ko ni uporabilo 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ki pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva tudi preteklo rabo zemljišča.

10.Te pritožbene navedbe so neutemeljene že iz razloga, ker nasprotni udeleženec ni stvarno legitimiran (t.j. ni legitimiran po materialnem pravu), da uveljavlja pravice tretjih (etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe na naslovu. ...) na spornem pripadajočem zemljišču, zato kot zemljiškoknjižni lastnik sporne parcele z ID znakom ... 940 ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi bilo treba etažnim lastnikom sosednje stavbe na naslovu ..., ki niso vključeni v ta postopek, del te parcele določiti kot pripadajoče zemljišče zgolj na podlagi navedb o košnji in vzdrževanju zemljišča. Posledično so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da bi bilo za potrebe ugotavljanja teh dejstev treba zaslišati etažne lastnike ...

11.Tudi sicer so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je zahodni del spornega pripadajočega zemljišča uporabljajo tudi etažni lastniki večstanovanjske stavbe na ... Sodišče prve stopnje je (kot je razvidno iz 11. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa) upoštevalo, da za potrebe postavitve svojih smetarnikov zahodni del sporne parcele uporabljajo tudi etažni lastniki stavbe na A. ulici 1, kar pomeni, da je dejstvo pretekle rabe spornega zemljišča (kriterij iz 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1) vzelo v ozir. Pri tem je razumno pojasnilo, da je okoliščino pretekle rabe upoštevalo poleg ostalih kriterijev iz 43. člena ZVETL-1,⁶ opirajoč na ugotovitve izvedenke pa je sklepalo, da ostali kriteriji po 43. členu ZVETL-1 jasno kažejo na to, da je sporno zemljišče predstavljajo pripadajoče zemljišče predlagateljev postopka in da predstavlja skupno pripadajoče zemljišče⁷ za dve stavbi (t.j. stavbi predlagateljev), to skupno zemljišče pa je upoštevajoč preteklo rabo s strani etažnih lastnikov obeh stavb in njihov predlog tudi ustrezno razdelilo⁸ (9. in 11. točka obrazložitev izpodbijanega sklepa).

12.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila parcela z ID znakom ... 940 ob izgradnji celotne soseske glede na kriterij iz 1. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 v pretežni meri neposredno namenjena in potrebna za redno rabo stavbe ..., del parcele na južnem robu s pomožnim objektom št. 1, dostopna pot do tega objekta in zemljišče 1 m severno od tega objekta, ki zajema tudi jašek ob tem objektu, pa je namenjen in potreben za redno rabo stavbe ..., kar je sodišče prve stopnje zaključilo ob povzetku izvedenskega mnenja v točki 9 obrazložitve. Kot rečeno, postavitvi smetarnikov s strani etažnih lastnikov ... na spornem zemljišču pa ni dalo takšne teže, kot kriteriju iz 1. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

13.Prvostopenjski zaključki so materialnopravno pravilni, kot je razvidno iz 5., 13. 14. in 15. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. Pritožbeno sodišče v tej zvezi dodaja, da je iz zakonodajnega gradiva⁹ razvidno, da je merilo iz 1. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 iz življenjskega in izkustvenega vidika najpomembnejše med vsemi merili iz prvega odstavka navedenega člena, saj v večini primerov praviloma velja, da je zemljišče, ki je bilo ob izgradnji namenjeno, potrebno oziroma urejeno za potrebe redne rabe stavbe, ostalo v tej funkciji tudi pozneje oziroma do zdaj. Da ne bi z uporabo samo tega merila prihajalo do življenjsko nesprejemljivih in očitno nepravilnih položajev, je zakonodajalec ocenil, da je treba navedeno merilo kljub njegovi prepričljivosti uporabljati skupaj z drugimi merili iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 in na njihovi podlagi omogočiti popravo in odstopanje od rezultatov, dobljenih z merilom iz te točke.¹⁰

14.Nasprotni udeleženec je pri izpostavljanju košnje in postavitve smetarnikov na delu spornega zemljišča tudi izhajal iz napačnega razumevanja pojma redne rabe zemljišča. V tej zvezi je pomembno, da pri presojanju redne rabe stavbe ne pride v poštev sleherna, tudi z redno rabo stavbe nepovezana raba zemljišča.¹¹ Ravno za tako rabo, ki ni posledica redne rabe stavbe na naslovu ..., in ni potrebna za redno rabo te stavbe, gre po presoji pritožbenega sodišča v primeru košnje in vzdrževanja spornega dela parcele z ID znakom ... 940. Le-ta je namreč od večstanovanjske stavbe na naslovu ... ločena z javno cesto (parcela z ID znakom ... 933), prav tako navedena večstanovanjska stavba stoji na ločeni parceli z ID znakom ...929/1, ki je že urejena kot pripadajoče zemljišče te stavbe, in kot taka tudi vpisana v zemljiški knjigi na kar sta predlagatelja postopka opozorila v pripravljalni vlogi z dne 2. 9. 2022, s katero sta odgovorila na navedbe nasprotnega udeleženca.

15.Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da sta na elaborat geodetskega podjetja E d.o.o. za ureditev meje in parcelacijo parcele ID znak ... 940 z dne 17. 2. 2023, na katerega se je sodišče prve stopnje sklicevalo v 12. točki obrazložitve, podala pripombe tako predlagatelja postopka kot nasprotni udeleženec. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da ne gre za neupoštevanje pripomb nasprotnega udeleženca, pač pa za očitno pomoto pri datumu elaborata. Sodišče prve stopnje je geodetskemu podjetju namreč 11. 4. 2023 naložilo popravo elaborata, saj slednji ni upošteval predloga predlagateljev in ugotovitev sodišča o dolgoletni rabi zemljišča. Na popravljeni elaborat z dne 26. 4. 2023 pa predlagatelji in nasprotni udeleženec niso podali pripomb, kot je sodišče prve stopnje zapisalo v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Neupoštevanje pripomb nasprotnega udeleženca, ki so se nanašale na predhodne navedbe o napačnih ugotovitvah glede uporabe parcele z ID znakom ... 940 tako v ničemer ne vpliva na izvedeno parcelacijo in ureditev mej te parcele, ki je bila po pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje z dne 19. 6. 2023 (nasprotni udeleženec se zoper ta sklep ni pritožil) tudi že vpisana v zemljiško knjigo.

16.Po pojasnjenem je pritožbeno sodišče sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa.

17.Odločitev o pritožbenih stroških nasprotnega udeleženca je v skladu s prvim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 odpadla, ker jih ni priglasil. Predlagatelja sta sama dolžna kriti svoje stroške odgovora na pritožbo, kot izhaja iz točke II izreka tega sklepa, saj v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZNP-1 vsak udeleženec krije svoje stroške, ZVEtL-1 pa ne določa drugače.

-------------------------------

1 Prvi odstavek 29. člena ZVEtL-1 določa, da sodišče opravi narok, kadar je po njegovem mnenju to smotrno. 2 Nasprotni udeleženec je v tem delu pritožbe povzel stališče zavzeto v strokovnem članku Andreja Breznika: Vprašanja in dileme v nepravdnih postopkih za vzpostavitev etažne lastnine in ugotovitev pripadajočega zemljišča v sodni praksi, objavljenem 14. 11. 2022 v zborniku Sodobno stvarno pravo 2022. 3 A. Božič Penko in drugi v: Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, GV založba, Ljubljana, 2023, stran 181. 4 Tako VSL sklep II Cp 673/2022 z dne 12. 10. 2022. 5 Pritožbeno sodišče na tem mestu še dodaja, da sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi etažne lastnike stavbe na naslovu ... v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZVEtL-1 vključilo v postopek. Ti etažni lastniki so bili o postopku očitno obveščeni s strani nasprotnega udeleženca (elektronska pošta v prilogi njegove 5. in 6. pripravljalne vloge). Zato bi lahko na podlagi tretjega odstavka 48. člena ZVEtL-1 sami prijavili udeležbo v postopku, če bi smatrali, da so upravičeni do dela parcele z ID znakom ... 940, ki bi naj njihovi stavbi pripadal po navedbah nasprotnega udeleženca. Da temu ni tako pa kaže dejstvo, da so etažni lastniki te stavbe pripadajoče zemljišče k svoji stavbi že uredili in pri tem niso posegli na zemljišče, ki je predmet tega postopka. 6 V skladu s prvim odstavkom 43. člena ZVEtL-1 sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti:1. katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo, kot na primer projektne rešitve, investicijska dokumentacija, obračuni pogodbene cene, zapisniki o ugotovitvi vrednosti stanovanj in podobno,2. katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno,3. preteklo redno rabo zemljišča in4. merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. 7 V smislu drugega odstavka 42. člena ZVEtL-1. 8 Kot omogoča določba 55. člena ZVEtL-1. 9 Predlog zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), redni postopek, EPA 1926-VII, 25.04.2017, stran 64. 10 Predlog zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), redni postopek, EPA 1926-VII, 25.04.2017, stran 64. 11 A. Božič Penko in drugi v: Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, GV založba, Ljubljana, 2023, stran 269.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 29, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-3, 48, 48/2, 48/3 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.