Jedro

Pravica do vračila v naravi ni pravica, ki bi bila izražena v denarju. Za dovoljenost revizije mora biti pravno vprašanje bistveno za odločitev v upravnem sporu.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po vseh treh točkah drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper 1. in 2. točko izreka odločbe tožene stranke, št. 490-23/2011/7 z dne 20. 4. 2012. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter odpravila 2. točko izreka dopolnilne odločbe Upravne enote Cerknica, št. 321/D-410/93 z dne 1. 3. 2011 (1. točka izreka), zavrnila zahtevo revidenta z dne 14. 11. 2008 za vračilo tam navedenih zemljišč iz k. o. A. in k. o. B. (2. točka izreka). Z navedeno dopolnilno odločbo z dne 1. 3. 2011 je prvostopenjski upravni organ članom Agrarne skupnosti C. vrnil v solast in soposest več nepremičnin iz k. o. A. in k. o. B. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revident, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

6. V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Tožena stranka je namreč na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS) zavrnila zahtevo revidenta za vrnitev več nepremičnin v last in posest. Pravica do vračila v naravi pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarju oziroma v nominalnem znesku (glej tudi sklep Ustavnega sodišča U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010), ne glede na to, da je prvostopenjski upravni organ v svoji delni odločbi z dne 1. 3. 2011 (ki je bila sicer z izpodbijano odločbo odpravljena) navedel vrednosti posameznih nepremičnin. Zato revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravico, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katerega naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prasko Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča pravno vprašanje, ki ga revident postavlja v reviziji, ni pomembno v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker ni bistveno za odločitev v obravnavanem upravnem sporu. Revident je kot pomembno pravno vprašanje izpostavil vprašanje, „ali se v primeru, ko je upravičenec na podlagi 8. člena ZPVAS zahteval vračilo podržavljenega premoženja in pri tem predložil le vložno številko, posameznih parcel pa brez lastne krivde do 30. 6. 2001 ni navedel, takšna vloga šteje za popolno vlogo, njena specifikacija po parcelah po 30. 6. 2001 pa zgolj za dopolnitev takšne vloge, ki je bila vložena pred 30. 6. 2001“.

10. V obravnavanem primeru postavljeno vprašanje temelji na predpostavki, da je revident v zahtevi za vračilo premoženja navedel vložno številko, kar pa ne drži. V svoji zahtevi z dne 8. 3. 1996 je namreč revident navedel samo katastrske občine, v katerih so se sporne podržavljene nepremičnine nahajale. Iz predloženih upravnih spisov celo izhaja, da je revident po jasnem pozivu upravnega organa za dopolnitev oziroma specifikacijo vloženega zahtevka z dne 4. 6. 1997 v svoji vlogi z dne 8. 10. 1998 izrecno navedel samo tri zemljišča oziroma parcelne številke (ki so bile v nadaljnjem postopku tudi vrnjena), kakšnih drugih parcelnih številk ali vložnih številk pa ni navajal. 11. Tudi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne izhaja iz predpostavke, da vloga oziroma zahteva ni bila dovolj specificirana oziroma popolna in določna, ker je revident navedel samo vložne številke, ampak zato, ker je navedel samo katastrske občine. Če je bil zahtevi za vračilo premoženja priložen zemljiškoknjižni izpisek za določeno vložno številko, pa to ne pomeni, da je revidentov zahtevek zajemal tudi nepremičnine iz te vložne številke, še posebej glede na to, da je bil revident pravočasno in izrecno pozvan na dopolnitev in specifikacijo svojega zahtevka (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011).

12. Ker vprašanje, ki ga izpostavlja revident, ni vprašanje, ki bi bilo bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, saj izhaja iz drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo v tej zadevi ugotovljeno v upravnem postopku, ki ga potrjujejo predloženi spisi, revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revident tudi ni izkazal izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

14. Revident v reviziji zatrjuje, da je na podlagi izpodbijane odločitve onemogočena vrnitev cca 387 ha zemljišč v skupni ocenjeni vrednosti 267.911,59 EUR, kar ogroža nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti njenih članov, to pa nedvomno predstavlja zelo hudo posledico.

15. S takšnimi pavšalnimi navedbami revident trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil. Po ustaljenem stališču upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča gre pri denacionalizaciji samo za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zaradi česar revidenti samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne morejo izkazati zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (na primer sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 341/2012 z dne 26. 9. 2012).

16. Ker revident zelo hudih posledic ni izkazal, revizija tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

17. Vrhovno sodišče je zaradi neizkazanih razlogov za njeno dovoljenost revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

18. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.