24. 2. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Redžepa Aksalića, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 24. februarja 2012

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 414. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 77/09) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 413/2008 z dne 5. 11. 2009 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1123/2007 z dne 24. 4. 2008 in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 991/2006 z dne 3. 8. 2007 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik (oziroma pobudnik) vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočni sklep o zavrnitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka, končanega s pravnomočno obsodilno sodbo. Izpodbija tudi sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila njegova zahteva za varstvo zakonitosti zavrnjena kot neutemeljena. Zatrjuje kršitvi 22. in 30. člena Ustave.

2.Pobudnik hkrati vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 414. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Zatrjuje neskladje te določbe z 2., 22. in 30. členom Ustave. Pobudnik meni, da izpodbijana ureditev ni dovolj določna in ne opredeljuje dovolj jasno presoje sodišča, zaradi česar naj bi bilo omogočeno samovoljno oziroma arbitrarno odločanje sodišča. Pobudnik dodaja še, da nedoločnost izpodbijane ureditve posameznikom onemogoča uveljaviti pravico do rehabilitacije.

B.

3.Prvi odstavek 414. člena ZKP določa, da lahko sodišče v postopku odločanja o zahtevi za obnovo kazenskega postopka na podlagi uspeha poizvedb (s katerimi se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicujeta zahteva in odgovor nanjo) ugodi zahtevi in dovoli obnovo kazenskega postopka ali pa zahtevo zavrne. Pred tem sme sodišče tudi odrediti, naj se poizvedbe dopolnijo.

4.Pobudnik meni, da izpodbijani prvi odstavek 414. člena ZKP ni dovolj določen in jasen, saj ne opredeljuje polja delovanja in presoje sodišč v t. i. poizvedovalnem postopku ter ne določa kriterijev, na podlagi katerih se zahtevi za obnovo postopka ugodi ali se jo zavrne. Določa le, da sodišče na podlagi uspeha poizvedb ugodi zahtevi za obnovo postopka ali pa zahtevo zavrne, pri tem pa naj ne bi bilo jasno, kdaj poizvedbe štejejo za "uspešne".

5.Eno od načel pravne države (2. člen Ustave) zahteva, da so predpisi jasni in določni tako, da je mogoče nedvomno ugotoviti vsebino in namen norme. Zahteva po jasnosti in določnosti predpisa ne pomeni, da morajo biti predpisi taki, da jih ne bi bilo treba razlagati. Uporaba predpisov vedno pomeni njihovo razlago in tako kot vsi drugi predpisi so tudi zakoni predmet razlage. Iz ustavnosodne presoje izhaja, da je predpis v neskladju z Ustavo takrat, kadar s pomočjo pravil o razlagi pravnih norm ne moremo priti do njegove jasne vsebine (tako npr. v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-29/04 z dne 30. 6. 2005, Uradni list RS, št. 68/05, in OdlUS XIV, 64).

6.Izpodbijana določba ni v neskladju z 2. členom Ustave, saj je z ustaljenimi metodami razlage mogoče določiti njeno vsebino. Iz nje izhaja, da mora sodišče na podlagi izsledkov poizvedb opraviti subjektivno presojo, ali utegnejo nova dejstva ali predlagani novi dokazi v zahtevi za obnovo kazenskega postopka povzročiti spremembo obsodilne sodbe v oprostilno sodbo oziroma obsodbo po milejšem kazenskem zakonu. Odločitev sodišča je odvisna od kvalitete navedb oziroma novih dejstev in dokazov, kar mora sodišče presoditi v obnovitvenem postopku, in ni dovoljena, kot to zmotno zatrjuje pritožnik, le na glavni obravnavi po dovolitvi obnove. Zahteva za obnovo kazenskega postopka je izredno pravno sredstvo, ki mu je mogoče ugoditi le, če je podan resen dvom o ugotovljenem dejanskem stanju. Ker morajo biti nova dejstva in novi dokazi takšni, da postane vprašljiva ugotovitev pravnomočne sodbe glede odločilnih dejstev, mora sodišče takšno presojo v zahtevi za obnovo kazenskega postopka predlaganih dokazov skladno s prvim odstavkom 414. člena ZKP opraviti pred meritorno odločitvijo o zahtevi za obnovo kazenskega postopka.

7.Iz vsebinsko enakih razlogov protiustavnosti izpodbijane določbe tudi ni mogoče utemeljiti z očitki, da takšna ureditev omogoča arbitrarno ravnanje sodišča in hkrati onemogoča uveljaviti pravico do rehabilitacije, zato izpodbijana določba tudi ni v neskladju z 22. in 30. členom Ustave.

8.Ker je po navedenem pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 414. člena ZKP očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

9.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS), kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, in mag. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

[1]Prvi odstavek 414. člena ZKP se glasi: "Ko državni tožilec vrne spise, sme sodišče odrediti, naj se poizvedbe dopolnijo; sicer pa na podlagi uspeha poizvedb ugodi zahtevi in dovoli obnovo kazenskega postopka ali pa zahtevo zavrne."

[2]Podobno tudi Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 886, ter Ž. Zobec, Komentar Zakona o kazenskem postopku s sodno prakso, ČGP Delo – TOZD Gospodarski vestnik, Ljubljana 1985, str. 852.