Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče lahko na predlog vpiše tudi del trase nujne poti, ki poteka po parceli nasprotnega udeleženca, če je predlagani vpis opisan v skladu s sklepom o določitvi zasilne poti.
1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.
2. Odredi se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa.
Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru predlagatelja in sklep zemljiškoknjižnega referenta spremenilo tako, da je dovolilo vknjižbo stvarne služnosti nujne poti hoje in vožnje v širini 2,75 m in skici geometra o poteku poti v površini 68 m2, s tem, da točka A leži 35 cm zahodno od mejnika na zahodnem delu parcele X1 k.o. Z., v točkah B,C in D se postavijo mejniki, točka E leži na betonskem mejniku, ki označuje jugozahodni vogal parcele X2 k.o. Z., v korist parc. št. Y, k. o. Z. in odredilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa in vložitve ugovora in vpis zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta A. M. G. in T. G. (v nadaljnjem besedilu nasprotni udeleženki) in v pritožbi predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njuni pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlagani vpis. V pritožbi navajata, da je sodna odločba N 8/79 z dne 19.4.1979 neizvršljiva, ker je bila lastninska pravica vpisana kot splošno ljudsko premoženje in je T. G. po pok. M. G. v letu 1994 dedovala 1/2 pravice uporabe parc. št. X1. Napačna je ugotovitev, da učinkuje ustanovitev stvarne služnosti zoper dediče pokojnega I. V. in M. G.. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bilo predmet sodnih odločb in sklepa o dedovanju „splošno ljudsko premoženje“. Predlagatelj k zemljiškoknjižnemu predlogu ni predložil zemljiškoknjižnega dovolila, ki je pravni temelj pridobitve stvarne pravice. Sodišče je o služnosti odločilo v večjem obsegu, kot izhaja iz sklepa N 8/79, sodišče je napačno odločilo, da se postavijo mejniki. Takratni opis trase ne ustreza več stanju v naravi, ker je B. V. betonsko ograjo last P. P. podrl in na drugem mestu zgradil novo. Zaradi opisanih dejstev v listu C sodišče ni moglo vpisati sporne služnosti. Sodišče je zasilno pot določilo protipravno. Nasprotni udeleženki sta lastninsko pravico pridobili na podlagi čl. 2 Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini brez bremen.
Predlagatelj je na pritožbo nasprotne udeleženke odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne njeno pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.
Pritožba je utemeljena.
Predlagatelj predlaga vknjižbo nujne poti, ki med drugim poteka tudi po parceli nasprotnih udeleženk X1, k.o. Z., na podlagi pravnomočnega sklepa Temeljnega sodišča v Kranju, opr. št. N 8/79 z dne 19.4.1979 tako, da se dovoli vknjižba stvarne služnosti v korist vsakokratnega lastnika parc. št. Y, k.o. Z., z vsebino: nujna pot hoje in vožnje na površini 47,66 m2. Pritožba nasprotnih udeleženk, da je sklep neizvršljiv, ker je bila v času izdaje izpodbijanega sklepa nepremičnina splošno ljudsko premoženje, je neutemeljena, saj je bilo možno zasilno pot ustanoviti tudi na družbeni lastnini, poleg tega pa pritožnici s temi trditvami izpodbijata pravnomočni sklep, ki je podlaga za vknjižbo, kar v zemljiškoknjižnem postopku ni dopustno. Neutemeljena je nadaljnja pritožbena trditev, da vložitev predloga ni dopustna, ker o tem ni odločeno s sklepom o dedovanju, ko pa je s sklepoma o dedovanju ugotovljeno pravno nasledstvo strank nepravdnega postopka in tudi prenos lastninske pravice na spornih nepremičninah. Neutemeljena je nadaljnja pritožbena trditev, da predlagatelj ni predložil zemljiškoknjižnega dovolila, saj to ni potrebno, glede na to, da je podlaga za vpis pravnomočna sodna odločba, to je sklep N 8/79. Utemeljeno pa pritožba trdi, da zemljiškoknjižno sodišče ni odločalo v mejah predloga, saj je v izpodbijani sklep povzelo celotno odločbo N 8/79 o poteku nujne poti, ki poteka tudi preko parcele X3 k.o. Z. glede katere predlagatelj ne predlaga vpisa. Zahtevek glede vpisa zasilne poti je pomanjkljiv in nedoločen, saj predlagatelj v svojem predlogu ne konkretizira, na katerem delu parcele X1 naj se vknjiži sporna zasilna pot, saj navaja samo površino, ne opiše pa poteka nujne poti po parceli X1 in do katerih točk sega predlagani vpis. Ker je sodišče odločalo na podlagi pomanjkljivega predloga, katerega pomanjkljivosti se dajo odpraviti (čl. 146/2 ZZK-1) je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje ter odrediti izbrise, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa (čl. 161/4 ZZK-1).
V novem odločanju bo moralo sodišče s sklepom naložiti predlagatelju, da popravi oziroma dopolni predlog in mu določiti rok za popravo oziroma dopolnitev in ga opozoriti na pravne posledice. V postopek pa bo potrebno pritegniti tudi udeleženko R. V., v korist katere se tudi nanaša vpis. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo mogoče pravilno odločiti o zadevi.