Jedro

Predlagatelju ni treba dokazati s stopnjo verjetnosti, da je najemnina res previsoka oziroma netržna. Dovolj je, da so razlogi v prid temu dejstvu vsaj v ravnovesju z razlogi proti temu, kar pa je z obema zatrjevanima okoliščinama predlagatelj uspel dokazati. Po presoji višjega sodišča več od tega od predlagatelja v tej fazi ne gre zahtevati; če bi npr. od predlagatelja terjali, da dokaže, da je zaračunana najemnina res netržna, potem ne bi bilo nobene potrebe za postavitev posebnega revizorja. Ali je najemnina v takšnem znesku tudi v resnici škodljiva za nasprotnega udeleženca, bodo pokazali prav izsledki posebne revizije.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v I., II., in III. točki izreka delno spremeni tako, da se glasi: "1. Imenuje se posebni revizor, družba A., d. o. o., ki naj preveri vodenje posameznih poslov družbe B., d. d., v obdobju od 1. 1. 2017 do izdaje tega sklepa. Posebna revizija naj obsega naslednja področja: ii) preučitev sklenitve najemne pogodbe med družbama B., d. d. kot najemojemalcem in C. LIMITED, Republika Ciper kot najemodajalcem; iii) preučitev poroštva družbe B., d. d., za kredit družbe C. LIMITED, Republika Ciper pri banki D.; iv) vse svetovalne storitve z družbo C. LIMITED, Republika Ciper.

Posebni revizor naj preveri navedene posle z vidika ustreznosti sprejema odločitev (s pravno-formalnega vidika in z vidika ekonomske upravičenosti), načina izvedbe poslov (z vidika transparentnosti, gospodarnosti, pravno-formalne smotrnosti, zavarovanj), vplivov poslov na poslovanje družbe (z vidika izpostavljenosti tveganjem in s finančno računovodskega vidika), ter posebej z vidika skladnosti z davčnimi predpisi. Posebni revizor naj predstavi ekonomske učinke posameznega posla ter ugotovi morebitna druga tveganja, ki jim je Družba v posledici pregledanih poslov izpostavljena.

Poslovodstvo družbe mora posebnemu revizorju omogočiti, da pregleda poslovne knjige in dokumentacijo družbe, kakor tudi premoženjske predmete, še zlasti blagajno družbe, zaloge, blago ter preostalo premoženje družbe, na zahtevo posebnega revizorja pa mu mora dati oziroma posredovati tudi vsa pojasnila in dokazila, potrebna za pregled.

Posebnemu revizorju mora poslovodstvo družbe omogočiti, v okviru običajnega poslovnega časa, dostop do poslovnih prostorov ter mu dati na razpolago ustrezne prostore in opremo za delo, med drugim tudi pripomočke, potrebne za branje računalniško obdelane dokumentacije in, če je potrebno, zagotoviti berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij. Enake dolžnosti do posebnega revizorja ima tudi večinski delničar C. LIMITED, Republika Ciper.

2. Kar zahteva predlagatelj več ali drugače (tj. za pregled dodatnih poslov nasprotnega udeleženca), se predlog v tem delu zavrne."

II. Glede odločitve o odmeri predujma se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

III. V preostalem delu (tj. za pregled dodatnih poslov nasprotnega udeleženca) se pritožba zavrne in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

IV. Odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenih stroških se pridrži do izdaje končne odločbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za imenovanje posebnega revizorja za preverjanje vodenja posameznih poslov nasprotnega udeleženca, podrobneje navedenih v I. točki izreka izpodbijanega sklepa. Predlagatelju je naložilo povrnitev pravdnih stroškov nasprotnega udeleženca v znesku 2.643,10 EUR in stranskega udeleženca v znesku 2.239,92 EUR.

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožil predlagatelj, predlagal ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3. Nasprotni udeleženec in stranski udeleženec sta v odgovorih na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasila sta stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

**Glede konkretiziranosti predloga za postavitev posebnega revizorja**

5. Predlagatelj je v pritožbi vztrajal, da je bil obravnavani predlog ustrezno konkretiziran ter da bi bila na podlagi predloga posebnemu revizorju njegova naloga jasna. Po presoji višjega sodišča je pritožba v tem delu delno utemeljena.

6. Višje sodišče soglaša s predlagateljem v delu, v katerem je zahteval posebno revizijo najemne pogodbe, sklenjene med nasprotnim in stranskim udeležencem, v delu, v katerem je zahteval posebno revizijo poroštva, ki ga je nasprotni udeleženec dal banki D. za obveznosti stranskega udeleženca, in v delu, v katerem je zahteval posebno revizijo svetovalnih pogodb, sklenjenih med nasprotnim udeležencem in stransko udeleženko, ter svetovalnih pogodb, sklenjenih med nasprotnim udeležencem in družbami J., d. d., F., d. o. o. in I., d. o. o. V teh delih je predlog zadostno konkretiziran. Obsega konkretno določene stranke poslov, tudi vsebina poslov je dovolj konkretno opredeljena (najemna pogodba, konkretno poroštvo in svetovalne storitve), prav tako pa je določeno tudi obdobje, v katerem naj posebni revizor pregleda opredeljene posle (od 1. 1. 2017). Za nadaljnjo vsebinsko obravnavo predloga to zadošča. 7. V preostalih delih predloga pa višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni zadostno individualiziral in konkretiziral poslov in bi bila v teh delih naloga posebnega revizorja nejasna.

8. Predlagatelj je zahteval "preučitev vseh poslov, povezanih s posojilnimi pogodbami nasprotnega udeleženca s posojilodajalcema – stranskim udeležencem in družbo F., d. o. o." Nato pa je v obrazložitvi predloga (enako tudi v pritožbi) podajal trditve glede samih posojilnih pogodb, katerih posebne revizije ni predlagal. Že iz navedenega torej izhaja, da predlagatelj ni ustrezno konkretiziral, glede kakšne vsebine poslov zahteva posebno revizijo. Iz predlagateljevih navedb niti ne izhaja, ali kakršnekoli povezane pogodbe s posojilnimi pogodbami sploh obstajajo, niti predlagatelj ni pojasnil, na kakšen način naj bi bili opredeljeni posli, povezani s posojilnimi pogodbami (npr. tudi vsak nakup blaga s posojenimi sredstvi je posel, kakorkoli povezan s posojilnimi pogodbami). Posledično višje sodišče zaključuje, da naloga posebnega revizorja v tem delu ne bi bila dovolj jasno opredeljena.

9. Nadalje je predlagatelj zahteval posebno revizijo "morebitnih drugih poroštev, danih C. LIMITED ali povezanim osebam". Že iz samega besedila predloga izhaja nedoločljivost poslov, ki naj bi jih posebni revizor preučeval. Obstoj teh poslov sploh ni znan in gre v celoti za predpostavke predlagatelja o obstoju takih poslov (v smislu iskanja obstoja takih poslov), kar nedvomno ne ustreza standardu obrazloženega predloga niti ne namenu instituta posebne revizije. Tudi obrazložitev predloga se je nanašala zgolj na poroštvo stranskemu udeležencu, ki ga je višje sodišče (že) presodilo kot dovolj konkretiziranega.

10. V zvezi s svetovalnimi storitvami je predlagatelj zahteval posebno revizijo "vseh svetovalnih pogodb s povezanimi osebami". Tudi v tem delu obseg poslov, ki naj bi bil predmet posebne revizije, ni določljiv, s tem pa podani predlog ni dovolj konkretiziran. To je smiselno potrdil že sam predlagatelj, ko je v samem predlogu konkretiziral družbe, katerih svetovalne storitve naj bi bile predmet posebne revizije (stranska udeleženka ter družbe J., d. d., F., d. o. o. in I., d. o. o.).

11. Višje sodišče pa soglaša tudi, da ni bil konkretiziran tudi del predloga, da naj bodo v posebno revizijo vključeni tudi "vsi z zgoraj naštetimi povezani posli, ki pomembno vplivajo na preučevano obdobje in so se zgodili pred 1. 1. 2017, vendar največ 5 let pred sprejetjem sklepa o uvedbi posebne revizije". Takšna dikcija predloga ne omogoča individualizacije poslov na način, da bi bila posebnemu revizorju njegova naloga jasna, temveč gre po vsebini za zahtevo po splošni reviziji vseh poslov. To pa je v direktnem nasprotju z dikcijo določbe prvega odstavka 318. člena ZGD-1, ki določa, da se posebna revizija opravi (le) glede posameznih poslov.

**Glede obstoja vzroka za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta**

12. Glede na pojasnila višjega sodišča v prejšnjem sklopu, se bo do vsebinskih razlogov, ali je podan vzrok za domnevo nepoštenega oziroma nezakonitega ravnanja, opredeljevalo le glede ustrezno konkretiziranih delov predloga. Pritožbene navedbe, s katerimi je predlagatelj utemeljeval obstoj domneve vzroka, da je prišlo pri vodenju teh nedoločljivih poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev statuta oziroma zakona, se namreč v posledici tega, da je bil že predlog nekonkretiziran, izkažejo za nebistvene, zato višje sodišče, ki mora na podlagi prvega odstavka 360. člena ZPP odgovoriti le na pritožbene navedbe odločilnega pomena, nanje ne bo konkretneje odgovarjalo.

_Najemna pogodba med nasprotnim udeležencem in stranskim udeležencem_

13. Višje sodišče soglaša s predlagateljem, da je podal ustrezne trditve, s katerimi je dokazal obstoj vzroka za domnevo, da je prišlo pri vodenju poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta v delu, ki se nanaša na najemno pogodbo. Glede na nižji dokazni standard – stopnja dvoma kot zadnja stopnja materialne resnice, pri kateri so razlogi v prid obstoju določenega dejstva v ravnovesju z razlogi v prid neobstoju tega dejstva – ki je, skladno s sodno prakso,1 potreben za dopustitev izvedbe postopka posebne revizije, je višje sodišče prepričano, da je v svojih trditvah predlagatelj svojemu dokaznemu bremenu zadostil. Trdil je, da je bila najemnina, ki jo je nasprotni udeleženec plačeval stranskemu udeležencu, ob hkratnem upoštevanju trditev nasprotnega udeleženca o njegovi izrazito slabi finančni situaciji, izrazito visoka; to je utemeljeval z izračunom, da bi se ob tako določeni višini najemnine nepremičnina amortizirala v 5 letih v nasprotju s predpisano amortizacijsko stopnjo, ki je v 33. členu Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb opredeljena v letnem deležu 3 %, kar pomeni amortizacijsko dobo 33,3 let. Sicer drži, da amortizacijska vrednost ni nujno enaka tržni vrednosti, vendar pa po presoji višjega sodišča ta okoliščina lahko kaže na to, da se s plačevanjem (previsoke) najemnine (najemodajalec je stranski udeleženec) nasprotnemu udeležencu lahko povzroča škoda. Nadalje je predlagatelj predložil dopisa uprave nasprotnega udeleženca z dne 14. 1. 2020 in 24. 2. 2020, v katerih je uprava zapisala, da je znižanje najemnine pogoj nadaljnjega financiranja nasprotnega udeleženca. Višje sodišče poudarja, da predlagatelju ni treba dokazati s stopnjo verjetnosti, da je najemnina res previsoka oziroma netržna, dovolj je, da so razlogi v prid temu dejstvu vsaj v ravnovesju z razlogi proti temu, kar pa je z obema zatrjevanima okoliščinama predlagatelj uspel dokazati. Po presoji višjega sodišča več od tega od predlagatelja v tej fazi ne gre zahtevati; če bi npr. od predlagatelja terjali, da dokaže, da je zaračunana najemnina res netržna, potem ne bi bilo nobene potrebe za postavitev posebnega revizorja. Ali je najemnina v takšnem znesku tudi v resnici škodljiva za nasprotnega udeleženca, bodo pokazali prav izsledki posebne revizije.

_**Poroštvena izjava, dana družbi D.**_

14. Po presoji višjega sodišča je predlagatelj ponudil dovolj dokazov – vzrokov za domnevo, da je prišlo pri poroštvu družbi D. do nepoštenosti oziroma kršitev zakona/statuta. V pritožbi je utemeljeno izpostavil, da je nasprotni udeleženec priznal plačilo družbi D. po tem, ko je prevzel poroštvo za stranskega udeleženca. Na podlagi navedb nasprotnega udeleženca se izkaže, da je ta posel pravzaprav vsebinsko povezan z za predlagatelja sporno najemno pogodbo in je torej potencialno oškodovanje nasprotnega udeleženca, ki izhaja iz najemne pogodbe, potencialno lahko vzrok oškodovanju nasprotnega udeleženca tudi pri poroštvu in iz tega razloga izvršenih izplačilih, pri čemer ne gre spregledati s strani vseh udeležencev zatrjevane slabe finančne situacije nasprotnega udeleženca. Ali je bil ta posel tudi dejansko škodljiv, bo pokazala posebna revizija. Višje sodišče izpostavlja neskladnost navedb nasprotnega in stranskega udeleženca; prvi je priznal, da je izvedel plačilo D., s čimer naj bi na podlagi asignacije pokril obveznost do stranskega udeleženca iz najemne pogodbe, drugi pa je trdil, da po najemni pogodbi že dolgo ni dobil nobenega plačila (s plačilom upniku stranskega udeleženca po asignacijski pogodbi bi se izpolnila tudi obveznost do slednjega). Za odločitev o utemeljenosti posebne revizije po presoji višjega sodišča ni bistvena navedba, da naj bi bil s strani stranskega udeleženca posojilo družbi D. vrnjeno. Sodna praksa je jasno povedala, da je v situaciji dejanskega koncerna (stranski udeleženec je večinski delničar nasprotnega udeleženca) lahko nedopusten (kar ustreza pojmu nepoštenosti pri vodenju postopkov ali poslov) že sam pravni posel neodplačnega poroštva, neodvisno od tega, ali je bilo poroštvo unovčeno.2 _**Svetovalne storitve s stranskim udeležencem ter družbami J., d. d., F., d. o. o. in I., d. o. o.**_

15. Višje sodišče soglaša, da sklenitev svetovalnih pogodb s stranskim udeležencem za visoke zneske, pri čemer vsebina poslov ni znana, izkazuje vzrok za domnevo, da je prišlo do določenih kršitev oziroma nepoštenega ravnanja. Nasprotni udeleženec je trdil, da ta postavka v letnih poročilih za leti 2017 in 2018 pravzaprav ne zajema svetovalnih pogodb, temveč gre ves čas za zaračunavanje najemnine (str. 9 odgovora na predlog). Na drugi strani pa stranski udeleženec ni zanikal izvajanja svetovalnih storitev, temveč je bil njegov ugovor, da zgolj nihanje višine zneskov teh storitev med leti ne vzbuja suma v nepravilnost poslovanja. Po presoji višjega sodišča neskladje navedb nasprotnega in stranskega udeleženca glede temeljne okoliščine obstoja svetovalnih storitev zadostuje za obstoj domneve nepoštenosti pri vodenju poslov. Četudi pa bi sledili navedbi nasprotnega udeleženca, da je postavka "plačilo storitev" stranskemu udeležencu v resnici le plačevanje najemnine, pa je višje sodišče že pojasnilo, da je predlagatelj utemeljil razloge za posebno revizijo najemne pogodbe. Navedbe nasprotnega udeleženca pa potemtakem izkazujejo tesnejšo povezavo izplačil pod postavko zaračunanih storitev z domnevno spornimi najemninami. Ponovno so torej po obeh utemeljitvah razlogi, ki utemeljujejo obstoj določenih nepravilnosti v poslovanju, najmanj v ravnovesju z razlogi, ki govorijo v prid njihovemu neobstoju. To pa v skladu s stališčem tako pravne teorije3 kot (že citirane) sodne prakse zadošča za postavitev posebnega revizorja. Ali trditve o nepoštenem poslovanju tudi v resnici držijo, bo pokazala posebna revizija.

16. Predlagatelj pa ni dokazal vzroka za domnevo, da je pri poslovanju z družbami J., d. d., F., d. o. o. in I. d. o. o. prišlo do kakšnih kršitev. O svetovalnih pogodbah s prvima naštetima družbama predlagatelj ni podal nobenih navedb, zato posli, četudi je predlog v tem delu zadostno konkretiziran, kot je višje sodišče pojasnilo zgoraj, ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dopustitev posebne revizije teh poslov. Glede poslov z družbo I., d. o. o., pa je edini predlagateljev argument, da gre za družbo, v kateri je zakoniti zastopnik sin nekdanjega zakonitega zastopnika predlagatelja. V odločbi VSL I Cpg 536/2016 z dne 21. 6. 2016, ki jo citira predlagatelj, je višje sodišče zapisalo, da "golo dejstvo, da nasprotna udeleženka posluje z družbami, ki so v lasti oz. upravljanju sinov večinskega delničarja in predsednika uprave, samo po sebi ni vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta". Ker je glede družbe I., d. o. o., edina okoliščina, ki jo je predlagatelj navedel, povezanost lastnika družbe in nekdanjega zakonitega zastopnika nasprotnega udeleženca, to samo po sebi ne more zadoščati za domnevo, da je prišlo do kakšnih kršitev pri poslovanju s to družbo.

**Glede izreka**

17. Stranski udeleženec je v odgovoru na pritožbo obširno navedel, da četudi bi bil del predloga utemeljen, višje sodišče ne bi moglo zgolj delno ugoditi predlogu (oziroma pritožbi), saj bi na ta način kršilo procesno predpostavko, da je o identičnem predlogu predhodno odločala skupščina družbe in ga zavrnila. Takšno stališče po presoji višjega sodišča ni pravilno. Predlog skupščinskega sklepa (tudi glede postavitve posebnega revizorja) je lahko delno sprejet/zavrnjen, ZGD-1 tega ne preprečuje. Posledično ni ovire za to, da tudi sodišče ob presoji predloga, če njegove dele prepozna kot dovolj konkretizirane, posebno revizijo dovoli le v teh delih. To ne pomeni, kot je navedel nasprotni udeleženec, da identičen predlog ni bil obravnavan na skupščini družbe in pred sodiščem. Slednji je navsezadnje tudi priznal, da je na tovrsten način rešenih več zadev v sodni praksi.4 **Glede stroškov posebne revizije**

18. V skladu s šestim odstavkom 318. člena ZGD-1 sodišče z odločbo o imenovanju posebnega revizorja tudi naloži družbi, da založi predujem za kritje stroškov posebne revizije. Ker je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog predlagatelja, ni odločalo o založitvi predujma. Pri določitvi predujma mora sodišče svojo odločitev utemeljiti in navesti razloge glede višine predujma, ki ga mora založiti družba. V kolikor bi višje sodišče v posledici delne spremembe odločitve sodišča prve stopnje samo odločilo o višini predujma, bi nasprotnemu in stranskemu udeležencu neupravičeno odvzelo pravico do pritožbe in izpodbijanja dejanskih ugotovitev, ki bi bile podlaga za določitev višine predujma. Višje sodišče je zato odločitev o tem vprašanju pridržalo sodišču prve stopnje, ki bo moralo o tem odločiti s posebnim sklepom, zoper katerega bo dopustna pritožba.5

19. Ob upoštevanju vsega navedenega je višje sodišče izpodbijani sklep zaradi delno zmotne uporabe materialnega prava delno spremenilo (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1) in predlogu za imenovanje delno ugodilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V delu, ki se nanaša na odmero predujma, je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V preostalem delu pa je pritožbo predlagatelja zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1)

20. Ker je višje sodišče zaradi odločitve o odmeri stroškov predujma zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v (nov) postopek, je hkrati odločilo, da se odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in o pritožbenih stroških pridrži za izdajo končne odločbe (četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Prim. s sklepoma VSM I Cpg 348/2016 z dne 10. 11. 2016 in VSK Cpg 243/2010 z dne 10. 2. 2011. 2 Prim. s sodbo VSRS III Ips 6/2017 z dne 24. 7 2018. 3 Prelič, S.: Položaj revizorja za preveritev ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe, Podjetje in delo, št. 1, 2014, str. 186-194. 4 Prim. s sklepi VSL I Cpg 536/2016 z dne 21. 6. 2016, I Cpg 555/2014 z dne 18. 4. 2014 in I Cpg 120/2012 z dne 21. 2. 2012. 5 Prim. s sklepom VSL I Cpg 307/2007 z dne 5. 7. 2007.