Jedro

Vročitev je bila opravljena v skladu z zakonom, razlog za to, da mu pisanje ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, pa je na strani dolžnika, s čimer si je sam odvzel možnosti izjave o predlogu za začetek stečajnega postopka.

Dolžnik je pravna oseba, ki mora poslovanje organizirati tako, da poslovanje teče tudi takrat, ko je zakoniti zastopnik odsoten. Razlog, zakaj dolžnik na predlog za začetek stečajnega postopka ni odgovoril, je izključno na dolžnikovi strani. Dolžnik je dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisma, ki so naslovljena na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena, oziroma mora imeti organizirano poslovanje tako, da bo lahko na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral.

Dejstvo hospitalizacije dolžnikovega zakonitega zastopnika samo po sebi ne vpliva na pravilnost postopanja sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom, za upraviteljico je imenovalo A. A. in ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upraviteljica opravlja svoje naloge in pristojnosti.

2.Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da predlog za začetek stečajnega postopka in poziv za izjavo nista bila vročena pravilno, ker pisanje ni bilo vloženo v poštni nabiralnik dolžnika. Direktor, ki je bil tudi edini zakoniti zastopnik dolžnika, je bil takrat resno bolan in hospitaliziran zaradi operacije in ni bil sposoben sprejemati kakršnekoli pošte oziroma pravnih dejanj, zato ni imel možnosti reagirati na predlog za začetek stečajnega postopka ali predložiti nasprotnih dokazov. Gre za objektivne razloge, ki utemeljujejo, da vročitev ni bila veljavno opravljena in da podjetju ni bila dana ustrezna možnost, da se izjavi in zaščiti svoje pravice v postopku.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je stečajni postopek začelo na upnikov predlog, na katerega dolžnik ni odgovoril.

5.Ob pritožbeni navedbi, da pisanje ni bilo vloženo v poštni nabiralnik dolžnika, je v k pritožbi priloženi izjavi direktorja še navedeno, da pošta v zvezi s postopkom (predlog za začetek stečajnega postopka in opozorilo) ni bila osebno prevzeta, niti ni bila vložena v poštni nabiralnik podjetja, zato ni bila dejansko vročena, z obstojem pošiljke pa je bil seznanjen šele 18. 4. 2025, ko je po zaključeni bolniški odsotnosti pregledal poslovno dokumentacijo, med katero je bil tudi sklep z dne 31. 3. 2025 (sklep o začetku stečajnega postopka).

6.Iz spisa je razvidno, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka s pozivom za izjavo (kar pritožba imenuje kot Opozorilo) poslan na poslovni naslov dolžnika, ki je enak v predlogu za začetek stečajnega postopka in ga kot takega navaja tudi pritožba. Nadalje je iz vročilnice (pripete k procesnemu dejanju - PD 3) razvidno, da pisanja ob vročanju ni bilo mogoče izročiti nikomur, zato je bilo puščeno obvestilo o pisanju, in sicer na vratih, ker naslovnik nima hišnega predalčnika. Ker ga ni prevzel v zakonskem roku 15 dni, v hišnem predalčniku pa ga ni bilo mogoče pustiti, je bilo pisanje vrnjeno sodišču prve stopnje.

7.Glede na navedeno je sicer res, da dolžnik pisanja fizično ni prejel, vendar pa je bila vročitev vseeno pravilno opravljena, česar dolžnik s pritožbenimi navedbami in priloženimi dokazi ni uspel izpodbiti.

8.Pisanja, kot je tudi predlog za začetek stečajnega postopka in poziv dolžniku za izjavo, se v skladu s prvim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) vročajo osebno naslovniku. Ker gre za vročanje pravni osebi, ki je vpisana v sodni register, to pomeni, da se vroča na naslovu, ki je vpisan v sodni register (tretji odstavek 139. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pri čemer se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu (prvi odstavek 133. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Če taka vročitev ni možna, se pravni osebi, vpisani v sodni register, obvestilo o pisanju pusti v hišnem predalčniku, kadar pa tega nima, pa se pritrdi na vrata poslovnega prostora (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 140 členom in tretjim odstavkom 139. člena ZPP, vsi v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se takrat, ko naslovnik nima hišnega predalčnika, to vrne sodišču, na kar je treba naslovnika opozoriti v obvestilu ob prvi neuspešni vročitvi pisanja (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9.Da bi dolžnik imel hišni predalčnik ob prvem vročanju predloga in poziva, dolžnik ne trdi, trdi le, da naj pisanja ne bi prejel. Res ga ni prejel, kot je zapisano že zgoraj, vendar pa je to posledica tega, da tam ob vročanju ni bilo hišnega predalčnika. Poštar je pisanje pravilno poskusil vročiti, pravilno pa je bilo pisanje nato vrnjeno sodišču prve stopnje. Vročitev je bila opravljena v skladu z zakonom, razlog za to, da mu pisanje ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, pa je na strani dolžnika, s čimer si je sam odvzel možnosti izjave o predlogu za začetek stečajnega postopka.

10.Nadalje zakoniti zastopnik dolžnika v izjavi, priloženi k pritožbi, navaja, da je bil na bolniški od 3. 3. 2025 do 16. 4. 2025, hospitaliziran pa je bil od 2. 3. 2025 dalje. To pomeni, da v času, ko mu je bilo obvestilo o pisanju pritrjeno na vrata poslovnega prostora (20. 2. 2025), dolžnikov zakoniti zastopnik še ni bil na bolniškem dopustu, zato je imel vsekakor možnost, da pisanje prevzame oziroma se seznani z ugotovitvijo vročevalca (poštarja), da naslovnik nima hišnega predalčnika. Te ugotovitve dolžnik niti ne izpodbija, vročilnica pa je javna listina, ki dokazuje resničnost tega, kar se v njej zatrjuje, naslovnik pa ima možnost, da njeno pravilnost izpodbija, kar mora biti konkretizirano in podprto z dokazi.

11.Dolžnik je pravna oseba, ki mora poslovanje organizirati tako, da poslovanje teče tudi takrat, ko je zakoniti zastopnik odsoten. Razlog, zakaj dolžnik na predlog za začetek stečajnega postopka ni odgovoril, je izključno na dolžnikovi strani. Dolžnik je dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisma, ki so naslovljena na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena, oziroma mora imeti organizirano poslovanje tako, da bo lahko na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral (tako tudi sklep VSL Cst 421/2018 z dne 11. 9. 2018). Razlogi, ki jih dolžnik navaja (bolniška odsotnost zakonitega zastopnika), pa merijo na razloge za vrnitev v prejšnje stanje v smislu 116. člena ZPP in nadaljnjih. Ker pa v postopkih zaradi insolventnosti vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP), se višjemu sodišču niti ni potrebno izrekati o utemeljenosti takega predloga. Dejstvo hospitalizacije dolžnikovega zakonitega zastopnika samo po sebi ne vpliva na pravilnost postopanja sodišča prve stopnje.

12.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in v skladu z 235. in 239. členom ZFPPIPP, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 121, 121/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 142/3, 142/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.