15. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 23. februarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRps 6266/2004 z dne 21. 3. 2005 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Kočevje št. P-305/04 z dne 2. 7. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z odločbo Sodnika za prekrške je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po točki c) četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter naloženo plačilo stroškov postopka. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo zoper odločbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo prvostopenjskega organa.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev 22. in 23. člena Ustave. Navaja, da je iz prvostopenjske odločbe razvidno, da so bili predlagani dokazi izvedeni enostransko. Dokazi, katerih izvedbo je pritožnik predlagal, bi morali biti izvedeni tako, da bi imel vlagatelj možnost, da se o njih izjavi. Prvostopni organ je ravnal nezakonito, ko pritožniku ni omogočil, da se izjavi o dokazih, na podlagi katerih se odloča o njegovih pravicah in obveznostih.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Ustava v 29. členu določa temeljne pravice, ki gredo obdolžencu v kazenskem postopku in katerih namen je, da zagotovijo pošteno sojenje pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-120/97 z dne 18. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 31/99 in OdlUS VIII, 126) sprejelo stališče, da morajo biti obdolžencu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Kriterij za presojo, ali je bil obdolžencu v postopku o prekršku zagotovljen pošten postopek, je jamstvo enakega varstva pravic (22. člen Ustave) v povezavi z določbo 29. člena Ustave o pravnih jamstvih v kazenskem postopku. Določba prvega odstavka 87. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – v nadaljevanju ZP) daje obdolžencu in njegovemu zagovorniku ves čas postopka pravico pregledovati spis in na tej podlagi uresničevati svoje pravice do obrambe. Sodelovanje pri procesnih dejanjih je v postopku o prekršku odvisno od tega, ali je obdolženec podal takšno zahtevo v smislu drugega odstavka 79. člena ZP. Pritožnik ni z ničemer izkazal, da je predlagal svojo navzočnost pri izvedbi dokazov in da predlogu ni bilo ugodeno. Prav tako ni izkazal, da mu ni bilo zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Pritožnik v ustavni pritožbi niti ne navaja, katere dokaze je predlagal in kateri dokazi niso bili izvedeni oziroma do katerih dokazov naj se ne bi mogel izjaviti. Zato očitno ne gre za zatrjevano kršitev 22. člena v zvezi z 29. členom Ustave.

5.V čem naj bi bila kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), pritožnik ne utemelji, zato je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer