Jedro

V določbah 6. člena ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o nadaljevanju izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom popravilo sklep z dne 15. 6. 2020 tako, da je dodalo II. točko izreka, ki glasi: ″Izvršba s prodajo zarubljenih premičnin se nadaljuje″, dosedanja II. točka izreka postane III. točka, v III. točki izreka v prvi vrstici je za besedo ″se″, dodalo tekst ″za preostali morebiti plačani del terjatve″. V preostalem delu je ostal sklep nespremenjen. Ugotovilo je, da je v sklepu pri prepisovanju prišlo do očitne napake tako, da je iz izreka izpadel del teksta, ki opredeljuje nadaljevanje izvršbe na zarubljene premičnine, na katerih je upnik pred pričetkom poenostavljene prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ta sklep ne pomeni zgolj procesnega nadaljevanja postopka, ampak se z njim odloči tudi o obsegu nadaljevanja postopka v skladu z določbo 216. člena v zvezi s četrtim odstavkom 221.b člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep iz druge alineje drugega odstavka 6. člena ZIZ, niti ni v drugem, tretjem in četrtem odstavku istega člena dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju. Sodišče ni imelo pravne podlage, da bi s sklepom popravljalo sklep z dne 15. 6. 2020, saj se popravlja le očitne pisne pomote, kar vsebina sklepa z dne 18. 6. 2020 ne potrjuje. Iz izreka sklepa ni razvidno, da potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovano terjatev upnika in da se izvršba nadaljuje za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku po pooblaščeni odvetniški pisarni s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni popravljalo le očitnih pisnih pomot, ampak je poseglo v prvotni sklep (da ima upnik navadno terjatev) z dodatkom o nadaljevanju izvršbe na zarubljene premičnine. To pomeni, da je sodišče dodatno odločalo o neučinkih poenostavljene prisilne poravnave na zavarovano terjatev upnika. V tem primeru je sklep o popravi vsebinsko enak sklepu o nadaljevanju prekinjenega postopka.

6. Utemeljen je očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Izpodbijani sklep je izdala strokovna sodelavka. Zakonsko pravilo v prvem odstavku 6. člena ZIZ glasi, da izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik posameznik. Izjemoma lahko strokovni sodelavec izvaja procesna dejanja, ki jih definirata drugi in tretji odstavek 6. člena ZIZ. Te je potrebno razlagati restriktivno1. Vendar niti v določbah 6. člena ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o nadaljevanju izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ta sklep ne pomeni zgolj procesnega nadaljevanja postopka, ampak se z njim odloči tudi o obsegu nadaljevanja postopka v skladu z določbo 216. člena v zvezi s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP. Zato izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep iz druge alineje drugega odstavka 6. člena ZIZ, niti ni v drugem, tretjem in četrtem odstavku istega člena dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu za odločanje o tem vprašanju2. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na naravo, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo odpraviti kršitve postopka. Ugodilo je pritožbi upnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, s tem, da mora o zadevi odločiti zakonita sodnica.

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep VSM I Ip 287/2016. 2 Sklep VSL II Ip 2081/2017.