Jedro

V konkretnem primeru gre za vprašanje interpretacije drugega odstavka 21. člena ZSVarPre. Ključno vprašanje je, kako je treba razumeti besedno zvezo ''šele začel prejemati periodični dohodek''. Glede na jezikovno razlago in teleološko razlago, ki kaže na namen zakona, sodišče meni, da je navedeno besedno zvezo moč razlagati tako, da je ključen tisti trenutek, ko je prosilec dejansko (šele) začel prejemati periodični dohodek, čeprav je samo pravico do prejemanja tega dohodka lahko pridobil že pred tem. Odločilen je torej trenutek, ko je prosilec dejansko prejel finančna sredstva, ne pa trenutek, ko je bil do njih upravičen.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 178/2018 z dne 30. 5. 2018 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju tožena stranka) odločil, da se prošnji tožnic (v nadaljevanju tudi prosilki) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zavrneta. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sta tožnici vložili prošnji za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Sevnici, N 15/2017. Tožena stranka je s sklepom Bpp 94/2018 z dne 13. 3. 2018 prošnjo obeh za dodelitev BPP zavrnila, ker družina prosilk presega 2-kratnik osnovnega minimalnega dohodka. Prosilki sta zoper to odločitev vložili tožbo pred Upravno sodišče RS, ki je tožbi ugodilo ter s sodbo I U 807/2018-6 z dne 8. 5. 2018 odločbo Bpp 94/2018 z dne 13. 3. 2018 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. Tožena stranka je v ponovljenem postopku ugotovila, da sta tožnici mati in hči, ki sta skupaj s sinom in bratom prijavljeni v samostojnem gospodinjstvu na naslovu ... Tožnica A.A. je študentka, ki po pokojnem očetu prejema pokojnino in dela preko študentskega servisa, tako da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP prejela skupaj 1.293,96 EUR obdavčljivega dohodka ter poračun družinske pokojnine, ki se upošteva kot občasen dohodek po 23. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v višini 24,83 EUR, povprečno mesečno 456,14 EUR. Tožnica B.B. je mati A.A. in B.B., zaposlena je, prejema tudi nadomestilo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP prejela skupaj 1.852,38 EUR obdavčljivega dohodka, povprečno mesečno 617,46 EUR. Brat in sin C.C. je študent, ki prejema mesečno pokojnino po pokojnem očetu in dela preko študentskega servisa. V zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev za BPP je prejel skupaj 2.324,50 EUR obdavčljivega dohodka ter poračun družinske pokojnine, ki se upošteva kot občasen dohodek po 23. členu ZSVarPre v višini 24,83 EUR, povprečno mesečno 799,65 EUR. Drugih dohodkov družina nima. Družina tožnic na družinskega člana torej prejema 624,41 EUR mesečnega dohodka in presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, ki znaša 595,06 EUR. Glede na navedeno in ob upoštevanju 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je tožena stranka prošnji tožnic za dodelitev BPP zavrnila kot neutemeljeni.

2. Tožnici se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da sta vložili vsaka svojo prošnjo za dodelitev BPP, v ponovljenem postopku pa je tožena stranka o obeh prošnjah odločila z eno odločbo, ne da bi prej sprejela odločitev o združitvi obeh postopkov. Tožena stranka je pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka obeh tožnic napačno upoštevala tudi dohodek C.C. Slednji je polnoleten in ima lastne dohodke, zato po mnenju tožnic ni podlage za to, da se ga upošteva pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka tožnic pri presojanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP. Tako bi tožena stranka moral upoštevati zgolj dohodke tožnic, saj je potrebno upoštevati njun premoženjski status oziroma materialni položaj. Tožena stranka je tudi napačno določila povprečno višino družinskih pokojnin, ki jo prejemata druga tožnica (A.A.) in C.C. Glede na to, da sta jo v obdobju treh koledarskih mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP šele začela prejemati, bi morala tožena stranka pri izračunu upoštevati le višino zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Poleg tega je tožena stranka tudi napačno upoštevala poračun družinske pokojnine kot občasni dohodek, saj ne gre za občasni dohodek, temveč za redni dohodek, ki bi moral biti izplačan že v preteklih mesecih, pa ni bil, saj o njegovi upravičenosti še ni bilo odločeno. Zato ga ni mogoče upoštevati v okviru odločanja o višini dohodkov, ki sta jih tožnici imeli v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP. Tožnici ugovarjata tudi načinu, kako je tožena stranka upoštevala dohodke za delo preko študentskega servisa. V skladu z 22. členom ZSVarPre bi morala tožena stranka te dohodke upoštevati kot priložnostni dohodek, ki se upošteva le v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožena stranka je tudi napačno upoštevala višino dohodkov prve tožnice, saj bi morala upoštevati dejansko višino prejetih dohodkov, ne pa neto plačo prvo tožnice. Sklepno tožnici predlagata, da naj sodišče njuni tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naj naloži povrnitev vseh stroškov tega postopka.

3. Tožena stranka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. V skladu z določili 132. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se v primeru, če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen, lahko začne in vodi en sam postopek tudi takrat, kadar gre za pravice in obveznosti več strank. O združitvi postopka odloči pristojni organ s posebnim sklepom, zoper katerega je dovoljenja pritožba. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka v ponovljenem postopku predhodno ni sprejela sklepa o združitvi zadev, glede na to, da je nesporno, da sta tožnici vložili vsaka svojo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Sevnici N 15/2017. Glede na to, da so po oceni sodišča izpolnjeni pogoji za združitev obeh zahtevkov tožnic v en postopek ter glede na to, da je tožena stranka o obeh zahtevkih tožnic odločila z eno (izpodbijano) odločbo, bi morala tožena stranka predhodno sprejeti sklep o združitvi obeh zahtevkov tožnic. Ker tega tožena stranka ni storila, je s tem kršila pravila postopka in je ugovor tožnic po presoji sodišča utemeljen.

6. Po določbah ZBPP se BPP lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja pa morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da so do brezplačne pravne pomoči upravičene osebe, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oziroma nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Na podlagi 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek); za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek), torej Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

7. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je organ za BPP svojo odločitev utemeljil s sklicevanjem na 8. člen ZSVarPre (ki opredeljuje določitev višine minimalnega dohodka) in z upoštevanjem podatkov, ki jih je pridobil po uradni dolžnosti: potrdila FURS - obdavčljivi dohodki fizičnih oseb za vse tri člane družine: obe tožnici in C.C. (sina in brata) in kot zaključno ugotovil, da družina tožnic na družinskega člana prejme mesečno 624,41 EUR dohodka in presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, ki znaša 595,06 EUR.

8. Tožnici ugovarjata, da je tožena stranka napačno upoštevala višino družinske pokojnine, ki jo po pokojnem očetu prejemata druga tožnica in C.C., saj bi morala pri izračunu upoštevati le višino zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Drugi odstavek 21. člena ZSVarPre določa, da če je upravičenec v obdobju iz prejšnjega člena (t.j. v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge - 20. člen ZSVarPre) šele začel prejemati periodični dohodek (kamor med drugim sodi tudi (družinska) pokojnina - tretji odstavek istega člena ZSVarPre) ali če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.

9. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka pri tožnici A.A. in C.C. kot dohodek za mesece december 2017, januar 2018 in februar 2018 upoštevala izplačane (redne) družinske pokojnine v skupni višini 1.002,89 EUR oziroma povprečno mesečno 334,29 EUR na vsakega. Tožena stranka je torej pri izračunu povprečnih mesečnih dohodkov upoštevala tri izplačane (redne) pokojnine, kar pa je po oceni sodišča napačno. Upravno sodišče RS je že v sodbi I U 807/2018-6 z dne 8. 5. 2018 ugotovilo, da sta tožnica A.A. in C.C. kot družinski član v obdobju treh koledarskih mesecev pred vložitvijo vloge za dodelitev BPP (šele) začela prejemati periodični dohodek - družinsko pokojnino, kar pomeni, da bi moral organ za BPP pri ugotavljanju njunega materialnega položaja upoštevati višino zadnjega prejetega mesečnega dohodka. V danem primeru gre za vprašanje interpretacije drugega odstavka 21. člena ZSVarPre. Ključno vprašanje je, kako je treba razumeti besedno zvezo ''šele začel prejemati periodični dohodek''. Glede na jezikovno razlago in teleološko razlago, ki kaže na namen zakona, sodišče meni, da je navedeno besedno zvezo moč razlagati tako, da je ključen tisti trenutek, ko je prosilec dejansko (šele) začel prejemati periodični dohodek, čeprav je samo pravico do prejemanja tega dohodka lahko pridobil že pred tem. Odločilen je torej trenutek, ko je prosilec dejansko prejel finančna sredstva, ne pa trenutek, ko je bil do njih upravičen. V obravnavanem primeru je bila odločba o upravičenosti do družinske pokojnine od 14. 10. 2017 dalje izdana 27. 11. 2017, tožnica A.A. in C.C. pa sta dne 20. 12. 2017 dobila na bančni račun nakazana finančna sredstva iz naslova družinske pokojnine za obdobje od 14. 10. 2017 do 30. 11. 2017 (poračun pokojnine). Torej sta oba dejansko šele v mesecu decembru 2017 začela prejemati periodični dohodek. Tožena stranka je tudi napačno definirala poračun pokojnine kot občasen dohodek po 23. členu ZSVarPre. Na podlagi povedanega sodišče zaključuje, da je tožena stranka napačno uporabila drugi odstavek 21. člena ZSVarPre. Ob pravilni uporabi materialnega prava in sicer določbe drugega odstavka 21. člena ZSVarPre bi morala tožena stranka pri izračunu prejetih dohodkov upoštevati le višino zadnjega prejetega mesečnega dohodka iz naslova družinske pokojnine, to je izplačilo v mesecu februarju 2018. 10. Tožnici tudi ugovarjata, da je tožena stranka dohodek drugo tožnice in C.C. preko študentskega servisa napačno upoštevala kot povprečni dohodek iz dela preko študentskega servisa, morala pa bi ga upoštevati kot priložnosti dohodek po 22. členu ZSVarPre. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pri ugotavljanju dohodka tožnice A.A. upoštevala prejete dohodke iz dela preko študentskega servisa v skupini višini 291,07 EUR, pri C.C. pa v skupni višini 1.321,61 EUR. Na podlagi 22. člena ZSVarPre se priložnostni dohodki, prejeti v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre) upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre. Na podlagi drugega odstavka 20. člena ZSVarPre se dohodki iz naslova dela preko študentskega servisa štejejo za priložnostne dohodke. Glede na navedeno je tožena stranka po presoji sodišča pri izračunu dohodka iz naslova dela preko študentskega servisa napačno upoštevala njihovo višino. Ob pravilni uporabi materialnega prava in sicer določbe prvega odstavka 22. člena ZSVarPre bi morala tožena stranka, pri ugotavljanju višine prejetih dohodkov, upoštevati dohodke, prejete iz naslova dela preko študentskega servisa, tako za tožnico A.A., kot za C.C., v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

11. Tožnici ugovarjata upravičenosti vključevanja v izračun njunega povprečnega mesečnega dohodka tudi C.C., saj je slednji polnoleten in ima lastne dohodke in zato ni podlage, da bi se ga upoštevalo pri izračunu izpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP. Sodišče ugovor tožnic zavrača kot neutemeljen. Iz upravnih spisov izhaja, da sta tožnici vložili vsaka svojo prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je tožnica B.B. kot družinske člane navedla sina C.C. in hčerko A.A., tožnica A.A. pa je v svoji prošnji za dodelitev BPP kot družinske člane navedla mati B.B. in brata C.C. Obe tožnici sta svojima vlogama za dodelitev BPP priložili obrazec o podatkih o družinskem članu za C.C. Nadalje sodišče tudi ugotavlja, da iz upravnega spisa (priloga C1) izhaja, da sta tožnici in C.C. prijavljeni kot člani skupnega gospodinjstva na naslovu ... Na podlagi navedenega je po presoji sodišča tožena stranka pri izračunu lastnega dohodka družine pravilno upoštevala tudi dohodke C.C. kot družinskega član tožnic, ki sta vložili prošnjo za dodelitev BPP.

12. Glede ugovora tožnic, da bi morala tožena stranka pri izračunu mesečnih dohodkov tožnice B.B. iz naslova 1101 (plače, nadomestilo, plače in povračila stroškov v zvezi z delom) upoštevali le dejansko izplačilo v višini 378,73 EUR, sodišče zgolj opozarja, da je Upravno sodišče RS že v sodbi I U 807/2018-6 z dne 8. 5. 2018 opozorilo, da se pri izračunu mesečnih dohodkov upošteva znesek neto plače (12. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev). Tako se ne upoštevajo morebitni odtegljaji od neto plače, ki jih izvede že delodajalec (npr. sindikalne članarine, kolektivno zavarovanje, prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in podobno).

13. Glede na povedano je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, materialno pravo je bilo napačno uporabljeno in posledično dejansko stanje napačno ugotovljeno, zato je sodišče tožbi tožnic na podlagi 3., 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem naj tožena stranka, upošteva stališče sodišča glede uporabe materialnega prava in napotila glede vodenja postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku naj tožena stranka pravilno uporabi določbi drugega odstavka 21. člena ZSVarPre glede družinske pokojnine (torej znesek družinske pokojnine za mesec februar 2018) in prvega odstavka 22. člena ZSVarPre (glede prejemkov za delo preko študentskega servisa).

14. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem se v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavane zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Slednji v drugem odstavku 3. člena določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR, kar povečano za 22% DDV znaša 347,70 EUR.