Jedro

V postopku za podaljšanje pridržanja se primerno uporabljajo določbe postopka o pridržanju (81. člen ZNP). To pomeni, da mora sodišče v takem postopku ponovno presoditi vse okoliščine, ki so pomembne za odločitev o nadaljnjem pridržanju. Tako mora ponovno obiskati pridržano osebo (74. člen), zaslišati zdravnike in druge osebe (prvi odstavek 75. člena) ter odrediti, da pridržano osebo pregleda izvedenec (drugi odstavek 75. člena). V tem primeru je sodišče postopalo zgolj na podlagi določb drugega odstavka 75. člena ZNP (zaslišalo zdravnika specialista, psihiatra iz druge zdravstvene organizacije). Ker ni postopalo tudi po določbah 74. člena in prvega odstavka 75. člena ZNP (zaslišalo pridržano osebo ter lečeče zdravnike in svojce pridržanca), ni moglo pravilno uporabiti materialnega prava, saj za njegovo uporabo ni ugotovilo vseh potrebnih odločilnih okolnosti, od katerih je odvisna odločitev o tem, ali naj se pridržana oseba še naprej pridrži v psihiatrični zdravstveni organizaciji ali ne.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se na podlagi določil 70. člena zakona o nepravdnem postopku še nadalje pridrži v zdravstveni organizaciji Zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate udeleženec postopka S. Š. Sodišče druge stopnje pa je z izpodbijanim sklepom zavrnilo udeleženčevo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje in navedeni sklep potrdilo.

Revizijo zoper tak sklep, ki je bila dostavljena revizijskemu sodišču 3.7.1996, je vložil udeleženec po svojem pooblaščencu in v njej uveljavljal revizijska razloga bistvene kršitve določb nepravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, naj se sklep razveljavi. Po izvajanjih revizije bi moralo sodišče poslovati tudi s skrbnikom. Ker ni tako ravnalo, je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar bi sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti.

O podaljšanju pridržanja udeleženca bi sodišče moralo odločiti na podlagi izvedenih dokazov, med drugim bi moralo zaslišati zdravnike in druge osebe, ki lahko dajo podatke o duševnem stanju pridržane osebe. Sodišče prve stopnje postopka tako ni opravilo ter je odločilo kar na podlagi formularja. Izvedenca zdravnika psihiatrične stroke bi moralo zaslišati iz druge zdravstvene organizacije. Postaviti bi ga moralo s sklepom. Udeleženec je že med postopkom zatrjeval, da je njegovo zdravstveno stanje normalno in da ni potrebno nadaljnje zadrževanje v psihiatričnem zavodu. Sodišče pa ni izvedlo postopka za zaslišanje, kot ga predvideva zakon. Zato je bil tudi v tej smeri kršen zakon.

O vročeni reviziji se Državno tožilstvo Republike Slovenije ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom zakona o nepravdnem postopku, naprej ZPP oz. ZNP). Revizija je utemeljena.

Po določilu 19. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do osebne svobode. Zato se prostosti ne sme odvzeti, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Navedena temeljna človekova pravica je zavarovana tudi z mednarodnopravnimi akti, ki zavezujejo Slovenijo in kot so: 5. člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 9. člen mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in dr.

Poseg v človekovo svobodo lahko pomeni tudi pridržanje v zaprtih oddelkih psihiatričnih in podobnih zdravstvenih organizacij. Tako pridržanje je dopustno samo, kadar sodišče po izvedenem postopku ugotovi, da so za takšen ukrep izpolnjeni v zakonu (ZNP) določeni pogoji. Tako je v 70. členu ZNP določeno, da sodišče odredi pridržanje osebe v zdravstveni organizaciji zaprtega tipa, če je zaradi narave duševne bolezni ali duševnega stanja nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja ali preprečijo stiki z zunanjim svetom, ker ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi ali povzroča hudo škodo sebi ali drugim. Omejitev prostosti mora biti zaradi obstoja določenih razlogov neogibna. To pomeni, da je pridržanje utemeljeno le, če so izključene preostale možnosti o tem, da bi prizadeta oseba lahko živela na prostosti.

V postopku za podaljšanje pridržanja se primerno uporabljajo določbe postopka o pridržanju (81. člen ZNP). To pomeni, da mora sodišče v takem postopku ponovno presoditi vse okoliščine, ki so pomembne za odločitev o nadaljnjem pridržanju. Tako mora ponovno obiskati pridržano osebo (74. člen), zaslišati zdravnike in druge osebe (prvi odstavek 75. člena) ter odrediti, da pridržano osebo pregleda izvedenec (drugi odstavek 75. člena). V tem primeru je sodišče postopalo zgolj na podlagi določb drugega odstavka 75. člena ZNP (zaslišalo zdravnika specialista, psihiatra iz druge zdravstvene organizacije). Ker ni postopalo tudi po določbah 74. člena in prvega odstavka 75. člena ZNP (zaslišalo pridržano osebo ter lečeče zdravnike in svojce pridržanca), ni moglo pravilno uporabiti materialnega prava, saj za njegovo uporabo ni ugotovilo vseh potrebnih odločilnih okolnosti, od katerih je odvisna odločitev o tem, ali naj se pridržana oseba še naprej pridrži v psihiatrični zdravstveni organizaciji ali ne. To pa pomeni, da je zaradi zmotne uporabe navedenih določb zakona o nepravdnem postopku ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je moralo revizijsko sodišče razveljaviti sklepa sodišč druge in prve stopnje (na podlagi četrtega odstavka 400. člena v zvezi z drugim odstavkom 395. člena ZPP in 37. člena ZNP).

V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje zasliši pridržanega udeleženca ter njegove lečeče zdravnike in njegove svojce (nečaka-skrbnika in sestre - naslovi na listu št. 8). Ker pomeni pridržanje odvzem prostosti, kar je hud poseg v osebnostne pravice prizadete osebe, mora sodnik oskrbovanca obiskati in ga zaslišati (kontakt z njim je glede na pribavljeno mnenje izvedenca mogoč), da si na tak način sam ustvari mnenje o stanju pridržanca. Hkrati pa tako omogoči pridržani osebi, da se izjavi, ter je treba tako izjavo tudi upoštevati (kot enega od dokazov). Osebna svoboda se lahko omeji le, kadar je to nujno potrebno (70. člen ZNP). V postopku (ki teče po uradni dolžnosti in kar nalaga sodišču tudi določeno procesno aktivnost) je treba ugotoviti, ali je pridržanje v tem primeru res nujno (zaradi nevarnosti ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih oziroma povzročitve hude škode). Tako na primer omejitev prostosti ne bi bila nujna v primerih, če pridržancu (ki sicer ni sposoben samostojnega življenja) nudijo na primer njegovi svojci ustrezno pomoč (kakršna možnost naj bi po podatkih spisa le obstajala - list št. 8). Po dopolnitvi postopka v primeroma naštetih smereh in po potrebi še v drugih pa naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu za nadaljnje pridržanje revidenta.

Revizijsko sodišče je v skladu z obrazloženim razveljavilo sklepa sodišč druge in prve stopnje le iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem ocenjuje, da kršitev postopka v smereh, ki jo je uveljavljala revizija, ni bila podana. Namreč sodišči druge in prve stopnje sta svoja sklepa vročili tudi skrbniku revidenta in izvedenec je bil postavljen s posebnim sklepom iz drugega zdravstvenega zavoda in ne iz zavoda, kjer se revident zdravi.