Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način (npr. na podlagi gradnje na tujem zemljišču).
Pritožba se zavrne, izpodbijani sklep se potrdi in se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri 68/100 nepremičnine parc. št. 2298/58, k. o. S., last nasprotnega udeleženca, dovolilo zaznambo spora v korist predlagatelja do 34/100 in V. R. do 34/100. Vpis je dovolilo na podlagi tožbe, ki sta jo vložila dne 26. 8. 2008 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in se vodi pod opr. št. P 2284/2008-I. (2) Zoper sklep se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške. Navaja, da določilo 1. odst. 79. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, s spremembami; od tu ZZK-1) ne dopušča zaznambe spora v zvezi s tožbenim zahtevkom iz naslova zatrjevanih vlaganj v nepremičnino na podlagi najemne pogodbe. Poleg tega je tožbeni zahtevek predlagatelja neutemeljen. Končno je nerazumljiva zaznamba spora na zemljišču v izmeri 2573 m2, ko pa je že iz tožbenih trditev razvidno, da je bil predmet najema le stavba, ne pa tudi zemljišče oziroma celotna parcela.
(3) Na pritožbo predlagatelj ni odgovoril. (4) Pritožba ni utemeljena.
(5) Zaznamba spora o pridobitvi pravice se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način (npr. na podlagi gradnje na tujem zemljišču; 1. tč. 1. odst. 79. čl. ZZK-1). Ker se tožba z dne 26. 8. 2008 (A 1) na tovrstno pridobitev izrecno sklicuje, so pogoji za zaznambo spora izpolnjeni. Pri tem ni pomembno, da se pridobitev lastninske pravice dodatno utemeljuje še na drugih podlagah, ki zaznambe spora same po sebi ne omogočajo (dogovor o skupnih vlaganjih, vsebovan v najemni pogodbi). Zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka (124. čl. ZZK-1) tudi ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb o (delni) neutemeljenosti tožbenega zahtevka. Slednji se nanaša na celotno nepremičnino nasprotnega udeleženca in ne le na njej stoječo stavbo.
(6) Ob odsotnosti drugih pritožbenih razlogov je pritožbeno sodišče opravilo še uradni preizkus, ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje materialno pravo uporabilo pravilno, zagrešilo pa tudi ni kakšne od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami) v zvezi z določbama 2. odst. 120. čl. ZZK-1 ter 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/1986, s spremembami; od tu ZNP). Ker torej v pritožbi uveljavljani niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče pritožbo zavrnilo, potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).
(7) Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 2. odst. 120. čl. ZZK-1 in 1. odst. 35. čl. ZNP.