Jedro

Po določbi 6. odstavka 60. člena ZDen (15. člen ZDen-B; 3. odstavek 63. člena) so stranke v postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku za denacionalizacijo upravičenec in njegovi pravni nasledniki, ne pa tudi zavezanec za denacionalizacijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 2457/97-10 z dne 9.5.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 popr. in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 11.8.1997, s katero je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper sklep Upravne enote C. z dne 17.6.1997, s katerim je organ prve stopnje zavrgel predlog tožeče stranke za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo Sekretariata za notranje zadeve Občine C. z dne 17.9.1993. S to odločbo je bilo ugotovljeno, da je W.I. por. W., roj. 24.10.1929 v G., državljanka Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi sklicuje na 49. člen ZUP/86, ki je pravna podlaga za odločanje o sporni zadevi. Po presoji sodišča prve stopnje je neutemeljen tožbeni razlog tožeče stranke, da je njen pravni interes izkazan s tem, da je zavezanka za vrnitev premoženja v denacionalizacijskem postopku in da je prav od ugotovitve državljanstva denacionalizacijske upravičenke odvisna njena dolžnost vračila, kar ji tudi daje pravico do sodelovanja v upravnem postopku. Tožeča stranka je kot obnovitveni razlog navajala 9. točko 249. člena ZUP, ki določa, da se postopek, ki je končan z dokončno odločbo obnovi, če osebi, ki bi bila morala biti udeležena v postopku kot stranka, takšna možnost udeležbe ni bila dana. Po mnenju sodišča prve stopnje, da bi bila takšna tožbena trditev tožeče stranke pravno upoštevna, bi morala iz vseh dejanskih in pravnih okoliščin obravnavane upravne stvari izhajati nedvomna izkazana dolžnost upravnega organa, ki je odločal o predhodnem vprašanju ugotovitve državljanstva kot samostojni pravni celoti, da tožečo stranko kot stransko udeleženko, zaradi varstva njenih pravic in pravnih koristi, vključi v ta upravni postopek. Po presoji sodišča prve stopnje pa takšne okoliščine niso bile podane, glede na to, da je bilo mogoče dejansko stanje spornega državljanstva denacionalizacijske upravičenke ugotavljati zgolj le na podlagi javnih listin, ki jih izdajajo državni organi, medtem ko je uporaba in pravna razlaga takratnih materialnih predpisov, ki so urejali državljanstvo, strokovno vprašanje samega upravnega organa. Kot je pravilno obrazložila tožena stranka, je bila odločba, izdana v postopku ugotavljanja državljanstva, deklarativne narave, kar pomeni, da je tožena stranka na obstoječe dejansko stanje le ugotavljala pravno razmerje, to je status neke osebe kot jugoslovanskega državljana. Tožeča stranka kot zavezanka za vrnitev premoženja na podlagi 51. člena Zakona o denacionalizaciji (Zden) po mnenju sodišča prve stopnje tako ne bi mogla biti stranka v postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja, ker so to lahko samo denacionalizacijski upravičenec in njegovi pravni nasledniki. Zato tudi ne more zahtevati obnove postopka v skladu z 250. členom ZUP/86. Tožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava po mnenju sodišča prve stopnje v spornem primeru ni bil podan.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (ZDen-B) v 15. členu določa, da so stranke v postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku za denacionalizacijo upravičenec in njegovi pravni nasledniki. Vendar se po izrecni določbi 6. člena ZDen v postopkih za uveljavljanje pravic po ZDen uporablja ZUP, ki v 49. členu priznava status stranke tudi osebi, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.

Tožeča stranka opozarja še na določbo 23. člena ZDen-B, ki kot obnovitveni razlog za obnovo denacionalizacijskega postopka navaja tudi razlog: "če je bila nepravilno izdana pozitivna ugotovitvena odločba o državljanstvu." Predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka po navedeni določbi pa lahko vložijo stranke v postopku, državni tožilec, državni pravobranilec in drugi. V primeru iz 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B je status stranke v zvezi z obnovo denacionalizacijskega postopka zaradi nepravilno izdane pozitivne ugotovitvene odločbe o državljanstvu izrecno priznan tudi zavezancu. Navedeno pomeni, da zavezanec po navedeni zakonski določbi lahko napade ugotovitveno odločbo o državljanstvu. Razlika je le v tem, da jo v obravnavanem primeru tožeča stranka kot zavezanec napada pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Temelj izpodbijanja pa je enak, to je nepravilno izdana pozitivna ugotovitvena odločba o državljanstvu. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in s sklepom razveljavi izpodbijano sodbo ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna in temelji na zakonu.

Po določbi 6. odstavka 60. člena ZDen so stranke v postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku za denacionalizacijo upravičenec in njegovi pravni nasledniki (glej tudi 3. odstavek 63. člena ZDen). Z navedeno določbo (15. člen ZDen-B) je odpravljeno vprašanje, ali je v postopku ugotavljanja državljanstva položaj stranke treba priznati tudi zavezancu za denacionalizacijo. Citirana določba navedenega odstavka, prevzeta iz določbe 15. člena ZDen-B, je po presoji pritožbenega sodišča predvsem pojasnjevalne narave in ne pomeni spremembe dosedanje ureditve. To je, da kot stranko v postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja jasno opredeljuje le upravičenca in njegovega pravnega naslednika ter odpravlja pomisleke, da bi bil to lahko tudi denacionalizacijski zavezanec.

Ni pa upoštevna pritožbeni ugovor tožeče stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, v zvezi z obnovo postopka ugotovitve državljanstva za denacionalizacijsko upravičenko, uporabiti določbo 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B, čeprav še ne gre za pravnomočno odločbo, izdano v postopku denacionalizacije.

Navedena določba je bila namreč uveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-326/98 (Uradni list RS, št. 76/98), to je dne 6.11.1998. Ta določba veže dopustnost začetka postopka obnove zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku denacionalizacije in jo tožeča stranka v zvezi s predlogom za obnovo postopka ugotavljanja državljanstva ne more uporabiti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS.