Jedro

Z navedbami, da so v resnici delavci tožene stranke prenočevali samo 95-krat (in ne 116-kart, kot je z računi št. 54174, 54622 in 55116 zaračunala tožeča stranka), da navedeno izhaja iz fotokopij potnih listov delavcev (saj ti dokazujejo, kdaj je posamezni delavec vstopil v Slovenijo in kdaj jo je zapustil), da je bilo glede na ceno nočitve 14,15 EUR preveč zaračunano 297,15 EUR, da je bil za hrano in pijačo dvakrat obračunan DDV ter da je zato sodišče prve stopnje v tem postopku tožeči stranki iz naslova obračunanega davka prisodilo 237,40 EUR preveč, tožena stranka nedopustno izpodbija dejansko stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (glede glavnice v znesku 534,55 EUR s pripadajočimi obrestmi in stroški) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 2157/2014 z dne 13. 1. 2014 ostane v veljavi v celoti, tudi v 1. in 3. odstavku izreka, tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 3.875,01 EUR in zakonske zamudne obresti: - od zneska 834,85 EUR od dne 28. 11. 2013 dalje do plačila; - od zneska 1.051,10 EUR od dne 28. 11. 2013 dalje do plačila; - od zneska 926,40 EUR od dne 9. 12. 2013 dalje do plačila; - od zneska 636,75 EUR od dne 8. 12. 2013 dalje do plačila; - od zneska 256,11 EUR od dne 18. 12. 2013 dalje do plačila; - od zneska 169,80 EUR od dne 18. 12. 2013 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 25. 1. 2014 dalje do plačila, vse v roku 8 dni, pod izvršbo (I. točka izreka sodbe). Toženi stranki je v plačilo naložilo nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke v znesku 457,57 EUR, in sicer v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega roka do plačila (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper citirano sodbo je iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožena stranka ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek delno zavrne za znesek 534,55 EUR skupaj s pripadajočimi obrestmi. Predlagala je tudi prilagoditev stroškovne posledice in zahtevala povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Na pravilno vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi tožene stranke je na podlagi določbe petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) odločala sodnica posameznica, saj obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odstavek 495. člena ZPP) - in ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj oziroma od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Za spore majhne vrednosti velja, da je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava – pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter relativnih kršitev določb postopka sta v teh primerih torej izključena.

7. Neizpodbojen dejanski stan v obravnavanem primeru predstavljajo naslednje ugotovitve sodišče prve stopnje: - tožeča stranka je za toženo stranko opravljala storitve prehranjevanja in prenočevanja delavcev tožene stranke; - tožena stranka je dne 11. 11. 2012 (pravilno: 2013) pri tožeči stranki nastanila 6 delavcev; - izstavljeni računi niso bili nikoli zavrnjeni; - tožena stranka je tožeči stranki obljubila plačilo računov (kar potrjuje tudi priložen e-mail, da naj tožeča stranka glede plačila ne skrbi, in da tožena stranka upa, da bodo v najkrajšem možnem času z njihovim kupcem rešili zamudo pri plačilu in tožeči stranki poravnali dolg); - tožena stranka se je dolga v celoti zavedala, ni ga pa še plačala; - fiskalne račune je podpisovala oseba s strani tožene stranke; - tožeča stranka je obračunane storitve v celoti opravila; - tožena stranka je naročila storitve polnega penziona za njene delavce od 11. 11. 2013 do 11. 12. 2013; - število oseb se je spreminjalo glede na potrebe tožene stranke; - nočitve je poleg delavcev koristil tudi direktor tožene stranke, zaradi česar so bile zaračunane tudi te (nočitve); - tožena stranka je bila s številom in specifikacijo zaračunanih storitev v celoti seznanjena; - vse storitve nočitev je podpisal sam direktor tožene stranke; - storitve so bile opravljane v vtoževanih količinah, zaradi česar so vtoževani računi pravilni in ni obračunanih več storitev, kot je bilo izvedenih; - tožena stranka se je svojega dolga v celoti zavedala, ni ga pa še plačala; - DDV ni obračunan dvakrat (na računu storitev nočitve in turistične takse je povsem enak znesek kot v fiskalnem računu, kjer je bil DDV že obračunan, na fiskalnih računih prehrane in pijače pa DDV ni bil obračunan, ampak je bil na enak znesek, kot v fiskalnih računih, nato obračunan v zbirnem računu).

8. Z navedbami, da so v resnici delavci tožene stranke prenočevali samo 95-krat (in ne 116-kart, kot je z računi št. 54174, 54622 in 55116 zaračunala tožeča stranka), da navedeno izhaja iz fotokopij potnih listov delavcev (saj ti dokazujejo, kdaj je posamezni delavec vstopil v Slovenijo in kdaj jo je zapustil), da je bilo glede na ceno nočitve 14,15 EUR preveč zaračunano 297,15 EUR, da je bil za hrano in pijačo dvakrat obračunan DDV ter da je zato sodišče prve stopnje v tem postopku tožeči stranki iz naslova obračunanega davka prisodilo 237,40 EUR preveč, pa tožena stranka tako ugotovljeno dejansko stanje izpodbija. Ker v postopku v sporu majhne vrednosti tovrstni pritožbeni razlog ni dovoljen (prim. prvi odstavek 458. člena ZPP), pritožbeno sodišče na predhodno izpostavljene trditve ni odgovarjalo.

9. Pritožbeno sodišče je vsled opisanih razlogov pritožbo tožene stranke zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.