Jedro

Če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, je to razlog za ustavitev upravne izvršbe po uradni dolžnosti po 1. odstavku 281. člena ZUP/86.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1059/98-8 z dne 23.2.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 25.5.1998, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep Upravne enote L., Sektor za upravne notranje zadeve, Oddelek za javni red z dne 14.4.1998, s katerim je upravni organ prve stopnje odločil, da je tožnik dolžan v roku 5 dni po prejemu tega sklepa plačati denarno kazen v znesku 20.000,00 SIT, ki mu je bila zagrožena s sklepom istega upravnega organa z dne 9.3.1998, hkrati pa mu je bil določen nov rok za izpolnitev obveznosti ter zagrožen nov, strožji prisilni ukrep, denarna kazen v znesku 40.000,00 SIT, ki bo takoj izterjana, če tožnik naložene obveznosti ne bo izpolnil. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da se po 279. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), upravna izvršba, za katero je pristojen organ, ki je odločil o stvari na prvi stopnji, opravi na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. V obravnavanem primeru je nesporno, da je prvostopni organ tožniku z odločbo z dne 5.1.1998, odvzel lovsko orožje, strelivo in orožna lista. Ta odločba je postala izvršljiva 9.1.1998 na podlagi 2. odstavka 231. člena v zvezi s 4. točko 1. odstavka 141. člena ZUP/86. Prvostopni organ je na podlagi 278. člena ZUP/86 izdal sklep o dovolitvi izvršbe z dne 9.3.1998, s katerim je tudi zagrozil tožniku, da bo uporabljena denarna kazen, če ne bo izpolnil naložene obveznosti v določenem roku. Ker tožnik navedene obveznosti ni izpolnil, je nato prvostopni upravni organ izdal sklep o izvršbi z dne 14.4.1998, s katerim je tožniku naložil plačilo denarne kazni, ki mu je bila zagrožena s sklepom z dne 9.3.1998, ter mu določil nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozil z novim, strožjim ukrepom (2. odstavek 286. člena ZUP/86). Le v pojasnilo pa sodišče prve stopnje pripominja, da je ob reševanju tega upravnega spora ugotovilo, da je tožnik sprožil upravni spor tudi zoper odločbo tožene stranke z dne 3.4.1998, s katero je ta zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo prvostopnega organa z dne 5.1.1998, s katero mu je bilo odvzeto orožje in ki se vodi pod opr. št. U 747/98. Sodišče prve stopnje tudi navaja, da je v navedeni zadevi odločilo s sodbo, št. U 747/98 z dne 8.12.1999, s katero je tožnikovi tožbi ugodilo, odpravilo navedeno odločbo tožene stranke ter zadevo vrnilo v ponoven postopek. Ta okoliščina pa bo vplivala na nadaljnji potek upravno izvršilnega postopka, na katero mora paziti upravni organ (281. člen ZUP/86), oziroma tožnik - zavezanec, če je izvršba že opravljena (288. člen ZUP/86).

V pritožbi tožnik navaja, da je sodišče prve stopnje njegovo tožbo zavrnilo, ker je menilo, da je odločitev o upravni izvršbi dopustna in pravilna. Upravna izvršba je bila dovoljena na podlagi odločbe upravnega organa prve stopnje z dne 5.1.1998, ki pa je bila odpravljena. Najprej je upravno sodišče s svojo sodbo, št. U 774/98 z dne 8. 12. 1999 odpravilo odločbo tožene stranke z dne 3.4.1998, ki je potrdila navedeno odločbo organa prve stopnje z dne 5.1.1998. Upoštevaje navedeno sodbo uporavnega sodišča je tožena stranka z odločbo z dne 1.2.2000 v celoti odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje z dne 5.1.1998. Tako ni upravnega akta, na podlagi katerega bi bila dopustna izvršba. Zato tudi ne more obstajati upravni akt, ki bi izvajal izvršbo na podlagi neobstoječega akta. Tožnik zato predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku in odločbo tožene stranke z dne 25. 5. 1998 odpravi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pravilni pa so tudi razlogi, ki jih je sodišče navedlo v obrazložitvi svoje odločitve.

Tožnik v pritožbi navaja, da bi bilo treba izpodbijano sodbo, kakor tudi odločbo tožene stranke, ki je bila izdana v upravnem izvršilnem postopku, kot nezakoniti odpraviti iz razloga, ker je bil v nadaljevanju postopka po sodbi upravnega sodišča, št. U 774/98 z dne 8.12.1999, odpravljen izvršilni naslov, odločba upravnega organa prve stopnje z dne 5.1.1998. Okoliščina, da je bil izvršilni naslov odpravljen pa ne more vplivati na predmetni upravni postopek in predmetni upravni spor, ampak lahko navedena okoliščina vpliva na nadaljni potek izvršilnega postopka. Če je namreč izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen, se po določbi 1. odstavka 281. člena ZUP/86 upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena izvršilna dejanja odpravijo. Sklep o ustavitvi upravne izvršbe pa po uradni dolžnosti lahko izda le upravni organ pristojen za izvršbo. V tem upravnem sporu zato pritožnik ne more uspeti z ugovorom, da sta izpodbijana odločba tožene stranke in sodba sodišča prve stopnje nezakoniti in ju je treba odpraviti, ker je uspel v upravnem sporu o glavni stvari. Kot je bilo tožniku že pojasnjeno, je ta okoliščina lahko le razlog za ustavitev upravne izvršbe po 1. odstavku 281. člena ZUP/86. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.