Jedro

V konkretnem primeru je izvršilno sodišče svoje delo v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine v celoti opravilo in v njem izdalo pravnomočno sodno odločbo, tožeča stranka pa je tožbo umaknila šele potem, ko se je pravdni postopek že začel. Zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki po tarifni številki 1112 ZST-1 upravičeno vrnilo 2/3 plačane sodne takse za pravdni postopek, upravičeno pa je bil zavrnjen njen zahtevek za vrnitev 2/3 plačane sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 28.3.2012 za vrnitev dela sodne takse za postopek izvršbe.

2. Zoper ta sklep se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za vračilo preveč plačane sodne takse v višini 24,00 EUR ugodi. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Zakon o sodnih taksah res ne določa, da se v izvršilnem postopku ob umiku predloga vrača taksa v višini 2/3 tako kot v pravdnem postopku. Vendar pa je po stališču Višjega sodišča v Ljubljani takšna ureditev v bistvu pomanjkljiva in predstavlja klasično pravno praznino, ki jo je potrebno zapolniti ob uporabi zakonske analogije (sklep VSL, I Ip 435/2010). Tožeča stranka tudi meni, da v konkretnem postopku pridemo do enakega rezultata ob upoštevanju obvezne razlage oz. opombe k taksni tarifi 1111, ki določa, da se v takso po tej taksni tarifi všteje tudi plačana taksa v izvršilnem postopku, ki je tekel pred tem postopkom zaradi istega predmeta spora. Ker taksna tarifa 1112 določa, da se taksa po tarifni številki 1111 zniža na količnik 1,0, če se postopek konča z umikom tožbe, je tudi pri tej taksni tarifi potrebno upoštevati že plačano sodno takso. Zgolj takšna razlaga je namreč lahko v skladu z načelom enkratnega plačila sodne takse, zajetem v 18. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

3. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

4. Plačilo sodne takse je plačilo za delo sodišča v posameznem sodnem postopku. Sodno takso pa mora praviloma plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja (prvi odstavek 3. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta se v konkretnem primeru odvijala dva sodna postopka: najprej postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nato pa pravdni postopek. Za oba postopka je treba plačati določeno sodno takso (za postopek izvršbe je sodna taksa predpisana v tarifnih številkah od 4011 do 4015, za pravdni postopek pa v tarifni številki 1111, kjer je tudi določeno, da se taksa za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine všteje v takso po tej tarifi). Izvršilno sodišče je v celoti izvedlo oz. opravilo postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, saj je bil v tem postopku na koncu izdan pravnomočen sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika in razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, glede zahtevka in stroškov pa je končno odločitev prepustilo pristojnemu pravdnemu sodišču (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, pa nastane taksna obveznost, ko prispe spis k pristojnemu pravdnemu sodišču (2. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). V konkretnem primeru je tožeča stranka tožbo umaknila šele potem, ko je pravdni postopek že začel. Zahteve za pravno varstvo zoper toženo stranko ni umaknila že v fazi izvršilnega postopka, zato je izvršilno sodišče svoje delo v tem postopku v celoti opravilo in izdalo omenjeno pravnomočno sodno odločbo. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da je treba v konkretnem primeru (ob upoštevanju tarifne številke 1112) znižati le tisti del takse po tarifni številki 1111, ki se nanaša samo na pravdni postopek, ne pa tudi tiste sodne takse, ki je bila plačana za predhodni postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V tej zvezi je bil v pravdnem postopku izdan tudi plačilni nalog (list. št. 30 spisa), na podlagi katerega je tožeča stranka tudi plačala sodno takso za tožbo po tarifni številki 1111 ZST-1 v znesku 1.281,00 EUR. Zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki, ki je tožbo umaknila, po tarifni številki 1112 ZST-1 upravičeno vrnilo 2/3 plačane sodne takse za pravdni postopek, to je 854,00 EUR, upravičeno pa je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke za vrnitev 2/3 plačane sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine v višini 24,00 EUR.

5. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).