Jedro

Za odločanje v nepravdnem postopku je v skladu z določbo prvega odstavka 11. člena ZNP-1 krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče in sedež. Če pa se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, med katere spadajo tudi osebe s težavami v duševnem zdravju. Sodišče v nepravdnem postopku upošteva predvsem korist ranljivih oseb in omogoča sodišču, da krajevno pristojnost prilagaja razlogom smotrnosti in možnosti učinkovitega vodenja postopka.

Izrek

Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.

Obrazložitev

1. V nepravdni zadevi, ki se zoper nasprotnega udeleženca vodi po uradni dolžnosti, je Okrajno sodišče v Ljubljani sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Črnomlju kot krajevno pristojnemu sodišču. 2. Okrajno sodišče v Črnomlju je Višjemu sodišču v Ljubljani poslalo predlog za odločitev v sporu o pristojnosti, v katerem je opozorilo, da je imel nasprotni udeleženec v času odločanja Okrajnega sodišča v Ljubljani (31. avgusta 2022) prijavljeno stalno bivališče na naslovu ...., Ljubljana, sedaj pa ga ima na naslovu ....., v Ivančni Gorici. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) v drugem odstavku 18. člena dopušča sodišču, ki vodi postopek, da v primeru, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, s sklepom zadevo odstopi pristojnemu sodišču, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1. Predlaga, da višje sodišče določi stvarno in krajevno pristojno sodišče. 3. Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.

4. Za odločanje v nepravdnem postopku je v skladu z določbo prvega odstavka 11. člena ZNP-1 krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče in sedež. Če pa se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, med katere spadajo tudi osebe s težavami v duševnem zdravju.

5. Iz baze podatkov centralnega registra prebivalstva (CRP) izhaja, da se nasprotni udeleženec pogosto seli. Tako je imel v času izdaje sklepa sodišča prve stopnje, s katerim se je izreklo za nepristojno, stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, od 14. 10. 2022 pa ima to prijavljeno na naslovu ...., Ivančna Gorica. Na območju Okrajnega sodišče v Črnomlju je nasprotni udeleženec bival le od 29. 1. 2019 do 22. 7. 2022, zato to sodišče svoji pristojnosti utemeljeno nasprotuje.

6. Ker sodišče v nepravdnem postopku upošteva predvsem korist ranljivih oseb in omogoča sodišču, da krajevno pristojnost prilagaja razlogom smotrnosti in možnosti učinkovitega vodenja postopka, je pritožbeno sodišče ob dejstvu, da je postopek v uvodni fazi, za krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Grosupljem, na območju katerega ima nasprotni udeleženec od 14. 10. 2022 prijavljeno stalno prebivališče (prvi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1).