Jedro

Zaradi dvoma o obstoju veljavnega pooblastila bi moralo sodišče pozvati v pravdo obe njegovi dedinji. S tem bi jima bila dana možnost izjave v postopku in odpravljena (morebitna) pomanjkljivost glede toženčevega zastopanja. Ker ni bil odpravljen dvom o obstoju veljavnega pooblastila, danega odvetnici s strani prvotnega toženca, niti nista bili obe dedinji pozvani v pravdo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 67148/2014 z dne 21. 5. 2014 v prvem in tretjem odstavku izreka. Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom je tožencu naložilo povrnitev tožnikovih stroškov pravdnega postopka.

2. Tožnik v pritožbi zoper sodbo predlaga, naj sodišče prve stopnje popravi sodbo tako, da bo iz nedoločenega naziva "dediči po pokojnem K. S." kot dedinjo navedlo S. S. 3. Tožena stranka v pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega in izvršilnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodbe. Trdi, da dediči ne morejo nastopati kot toženci. Pravdna stranka je lahko samo določena fizična ali pravna oseba. Zaradi pomanjkljivosti, ki onemogočajo pravdo, bi moralo sodišče tožbo zavreči. Tudi izvršba na podlagi izpodbijane sodbe ne bo mogoča. Napačna je ugotovitev, da toženec ni ugovarjal višini zahtevka. Razdelilnik, ki ga je predložil tožnik, nima veljave verodostojne listine v skladu s 23. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

4. V pritožbi zoper dopolnilni sklep trdi, da je tožnik prepozno priglasil stroške postopka in mu zato ne bi smeli biti priznani. Poleg tega se sklep ne more glasiti na "dediče po pokojnem K. S.".

5. Pravdni stranki nista odgovorili na pritožbo nasprotne stranke.

6. Pritožbe so utemeljene.

7. Iz podatkov spisa izhaja, - da je ugovor zoper sklep o izvršbi v toženčevem imenu vložila odvetnica, - da je tožnik potem, ko se je postopek nadaljeval v pravdi, podvomil o obstoju toženčeve procesne sposobnosti in posledično o veljavnosti pooblastila, danega odvetnici, in predlagal prekinitev postopka, dokler se to vprašanje ne razreši v drugi pravdi, - da je toženec nekaj dni zatem umrl, - da sta dedinji po pokojnem tožencu vdova S. S. in hči M. M., - da je hči svoj dedni delež odstopila S. S., - da je bila S. S., ki je za zastopanje v tem postopku pooblastila odvetnico, ki je predložila tudi pooblastilo za zastopanje pokojnega toženca, pozvana, naj prevzame pravdo, - da je S. S. izjavila, da pravde ne prevzema.

8. Izpodbijana sodba se glasi na "dediče po pokojnem K. S." in zavzema stališče, da je sodišče smelo nadaljevati postopek s toženčevimi dediči, ker je pokojnega toženca v pravdi zastopala pooblaščenka.

9. Ob predpostavki, da je med prvotnim tožencem K. S. in odvetnico obstajalo veljavno pooblastilno razmerje, je navedeno stališče sodbe pravilno. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je z oznako "dediči po pokojnem …" pravdna stranka dovolj določno opredeljena.(1) Ker veljavnost procesnega pooblastila s smrtjo stranke ne preneha, dediči kot njeni univerzalni nasledniki pa po samem zakonu vstopijo v pravdo, ni pomembno, ali se izrečejo o tem, da pravdo prevzemajo, ali da temu celo izrecno nasprotujejo.(2) Po samem zakonu z zapustnikovo smrtjo postanejo stranke postopka. Če je zapustnika zastopal pooblaščenec, je s podaljšanjem veljavnosti njegovega pooblastila do ureditve pooblastilnega razmerja z dediči zagotovljeno, da so dediči v pravdi še vedno ustrezno zastopani. Če zapustnika ni zastopal pooblaščenec, pa je to razlog za prekinitev pravdnega postopka, dokler ga dediči ne prevzamejo oziroma jih sodišče ne povabi, naj to storijo (1. točka 205. člena in prvi odstavek 208. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

10. V obravnavanem primeru je tožnik sam vzpostavil dvom o veljavnosti pooblastila, ki ga je toženec dal odvetnici. Upoštevaje mnenje lečečega zdravnika, ki ga je tožnik predložil v spis, je tak dvom izkazan. Mnenje je bilo sicer podano tri mesece po podpisu pooblastila v obravnavani zadevi, vendar iz njega izhaja, da je bil pokojni, rojen 1930, tedaj že več kot pol leta v psihiatrični ambulantni obravnavi in da ni sposoben niti sam niti s pomočjo odvetnika opravljati procesnih dejanj. V takem procesnem položaju je bilo sodišče dolžno ugotavljati, ali je bil toženec pravdno sposoben, od odgovora na to vprašanje pa je bila odvisna tudi veljavnost pooblastila odvetnici. Ker je toženec umrl, ugotavljanje tega ni bilo več nujno. Ne glede na to pa bi zaradi dvoma o obstoju veljavnega pooblastila moralo sodišče pozvati v pravdo obe njegovi dedinji.(3) S tem bi jima bila dana možnost izjave v postopku in odpravljena (morebitna) pomanjkljivost glede toženčevega zastopanja. Ker ni bil odpravljen dvom o obstoju veljavnega pooblastila prvotnemu tožencu, niti nista bili obe dedinji pozvani v pravdo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Ker je zaradi navedene pomanjkljivosti treba izpodbijani odločbi razveljaviti, odgovor na druge pritožbene navedbe ni potreben.

12. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka je pritožbeno sodišče pritožbama zoper sodbo in posledično – zaradi odvisnosti odločitve o stroških od odločitve o zahtevku – tudi pritožbi zoper sklep ugodilo, izpodbijana sodbo in sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (tretji odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju bo moralo postopati tako, da bo toženi stranki zagotovljena pravica do izjave (ob predpostavki, da je bilo pooblastilo prvotnega toženca, dano odvetnici, veljavno, je ta bila zagotovljena z vročitvijo poprave tožbe odvetnici, v nasprotnem primeru pa bo poziv k vložitvi vloge moral biti vročen dedinjama), in da bodo na drugi strani upoštevane omejitve v zvezi z navajanjem novih dejstev in novih dokazov v sporih majhne vrednosti.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 365. člena ZPP.

Op. št. (1): Tako npr. sklep VS RS II Ips 517/2007 z dne 8. 4. 2010 ter odločbi VSL I Cpg 73/2011 z dne 17. 2. 2011 in I Cp 1961/2013 z dne 18. 12. 2013. Op. št. (2): Prim. sklepa VS RS II Ips 144/2014 z dne 26. 11. 2015 in II Ips 254/2014 z dne 21. 1. 2016. Op. št. (3): Dejstvo, da se je hči odpovedala dedovanju v korist zapustnikove vdove, ne pomeni, da ni dedinja in da ne odgovarja za zapustnikove dolgove.