Jedro

Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367b. člena ZPP zavrže. Bistvo vprašanja je, da opozori na konkreten pravnorazlagalni problem, ki je odločilen za konkretno zadevo (se pravi: sporno pravno vprašanje) in je obenem bodisi predecenčnega pomena bodisi je pomemben za spoštovanje že obstoječe sodne prakse. Dolžnost predlagatelja je, da vprašanje (ali bolje: pravni problem), ki ima zgoraj opisane lastnosti, v predlogu natančno in konkretno navede.

Postavljeno vprašanje je nerazumljivo in nanj ni mogoče odgovoriti.

Izrek

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica je zahtevala plačilo na podlagi pogodbe o priznanju dolga in povrnitvi izplačanega zneska. Dolg, v zvezi s katerim je bila pogodba sklenjena, je bil dolg toženkinih staršev, toženka pa je v zapuščinskem postopku svoj dedni delež sprejela in ga odstopila sodediču. 2. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 5.721,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2018 dalje do plačila, znesek 33,53 EUR ter izvršilne stroške v višini 56,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku 30-dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila, da ne bo izvršbe.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede vprašanja: ali je dopustno ugoditi tožbenemu zahtevku v primeru ugovora neizpolnitve obligacije, sklepanja cesijske pogodbe po nepooblaščeni osebi, ki ni zastopnik pogodbene stranke – tožnice, prevare tožene stranke kot potrošnika, pridobitev večjih pravic, kot bi jih lahko pravdna stranka na podlagi Obligacijskega zakonika imela, neenakovrednosti medsebojnih izpolnitev, sodnemu priznanju tožbenega zahtevka, ko je tožniku že priznana terjatev v postopku osebnega stečaja, jamčevanju dedičev za podedovano zapuščino in glede domneve dedovanja, ko dedič po svoji ženi ničesar ni podedoval, po mnenju Okrajnega sodišča v Novem mestu in nato Višjega sodišča v Ljubljani pa je podedoval obveznosti, jamčevanju dediča upnikom nad vrednostjo podedovane zapuščine in o obstoju pravnega interesa po sodnem postopku v primeru neobstoja pravice.

5. Predlog ni popoln.

6. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367b. člena ZPP zavrže. 7. Bistvo vprašanja je, da opozori na konkreten pravnorazlagalni problem, ki je odločilen za konkretno zadevo (se pravi: sporno pravno vprašanje) in je obenem bodisi predecenčnega pomena bodisi je pomemben za spoštovanje že obstoječe sodne prakse. Dolžnost predlagatelja je, da vprašanje (ali bolje: pravni problem), ki ima zgoraj opisane lastnosti, v predlogu natančno in konkretno navede. V obravnavani zadevi predlagateljica navedenim zahtevam ni zadostila. Postavljeno vprašanje je nerazumljivo in nanj ni mogoče odgovoriti, zato je Vrhovno sodišče predlog na podlagi pooblastila iz šestega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).