Jedro

Pritožbeno stališče, da ima procesno legitimacijo vsak, ki v glavnem postopku zaradi insolventnosti zatrjuje terjatev do dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, je zmotno. Tistim upnikom, ki nimajo položaja stranke stečajnega postopka, ZFPPIPP ne daje pravice, da zatrjevane terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljajo v stečajnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo družbe A. GmbH, Avstrija, z dne 3. 10. 2023 (r. št. 55).

2. Zoper navedeni sklep se je družba A. GmbH pritožila in laično uveljavlja, da je bila njena vloga nedopustno zavržena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V stečajnem postopku ima procesno legitimacijo stranka postopka. Stranka glavnega postopka je oseba, ki je v glavnem postopku zaradi insolventnosti upravičena opravljati procesna dejanja, to pa je (1) vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in (2) insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (56. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatev (prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP), torej v roku treh mesecev od objave oklica o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP), oziroma če v tem roku prijavi terjatev in ločitveno pravico ali pa izločitveno pravico (298. in 299. člen ZFPPIPP). Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP).

5. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da pritožnica v stečajnem postopku ni prijavila nobene terjatve in/ali pravice do stečajne dolžnice, ki jo je potrebno prijaviti, zato ni pridobila položaja stranke v tem postopku. Tudi iz pritožbenih trditev izhaja, da glede zatrjevane terjatve pritožnica nima statusa upnice v stečajnem postopku po navedenih določilih ZFPPIPP. Pritožnica namreč sama navaja, da ima terjatev do B. d. o. o., ki je v plačilo zapadla po pričetku stečajnega postopka. Trdi, da je namesto stečajne dolžnice za B. d. o. o. opravila storitev (obnovila orodje), vendar je B. d. o. o. obveznost poravnala stečajni dolžnici namesto njej, zato od stečajne dolžnice zahteva, da ji prejeta denarna sredstva nakaže na transakcijski račun. Nič od navedenega pritožnici glede zatrjevane terjatve ne daje položaja upnice v stečajnem postopku po določilih ZFPPIPP, kar pomeni, da v tem postopku ni pridobila procesne legitimacije. Pritožbeno stališče, da ima procesno legitimacijo vsak, ki v glavnem postopku zaradi insolventnosti zatrjuje terjatev do dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, je zmotno. Tistim upnikom, ki nimajo položaja stranke stečajnega postopka, ZFPPIPP ne daje pravice, da zatrjevane terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljajo v stečajnem postopku.

6. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.