Jedro

Res je sicer, da predmet izvršbe pred opravo rubeža še ni popolnoma individualiziran. Vendar je trditev tretjega, da so vse premične stvari na naslovu, na katerem je dolžnik (sicer) prijavljen, njegove, dovolj določna oziroma vsaj določljiva, da je te predmete mogoče individualizirati. Gre za nedoločen, toda določljiv skupek stvari z navedbo, kje se nahajajo (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 513/2001). Tretji v obravnavani zadevi določno uveljavlja lastništvo na vseh premičninah na naslovu bivanja dolžnika, ne pa tudi na morebitnih drugih dolžnikovih premičninah, za izvršbo na slednje ni nobene ovire.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tretjega z dne 5. 11. 2012 zavrglo.

2. Zoper tako odločitev se pravočasno laično pritožuje tretji brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da se nikakor ne more strinjati z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, da lahko ugovor uveljavlja šele če in ko bo izvršitelj opravil rubež v smislu 83. in 84. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik), in če bo prišlo do rubeža stvari, ki so v lasti tretjega. Izpostavlja, da je že v ugovoru tretjega predložil vse račune in dokaze, da dolžnik, ki je sicer prijavljen na tem naslovu, tam nima nobene lastnine, kar je slednji tudi potrdil s svojo izjavo. Samo tretji je lastnik vseh nepremičnin in premičnin (na tem naslovu). V kolikor mu sodišče kljub podanim dokazom ne more zagotoviti varstva njegovih pravic pred rubežniki, prosi za napotek, kam naj se obrne, da bo zavaroval sebe, svojo družino in imetje, ki je popolnoma v njegovi lasti. Poudarja, da za dolgove svojega polnoletnega sina ne odgovarja. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je materialnopravno napačno prvostopno stališče o neopredeljenosti premičnin, ki so predmet ugovora tretjega. Posledično je prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu zagrešilo tudi bistveno kršitev procesnih določb, ki jo v svoji laični pritožbi smiselno izpostavlja pritožnik.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi med drugim dovolilo izvršbo z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje ter po pravnomočnosti sklepa o izvršbi s prodajo zarubljenih stvari in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Iz podatkov spisa izhaja, da je izvršitelj na naslovu dolžnika že večkrat (neuspešno) poskušal opraviti rubež predmetov. Dne 22. 6. 2011 poskušan rubež je bil neuspešen, ker dolžnika ni bilo doma, njegova mati in oče (tretji) pa oprave rubeža nista dovolila, ker naj bi se dolžnik z naslova odselil pred približno petimi leti, vse na naslovu pa naj bi bilo last tretjega (list. št. 24 spisa). Ob ponovnem poskusu rubeža predmetov dne 17. 4. 2012 je dolžnik z gotovinskim plačilom delno poplačal dolg (list. št. 34 spisa). Dne 14. 9. 2012 poskušan rubež predmetov pa je bil neuspešen, ker dolžnika ni bilo doma (list. št. 59 spisa).

6. Tretji je dne 5. 11. 2012 vložil ugovor, v katerem je navajal, da dolžnik na naslovu, na katerem je prijavljen, nima nobenega svojega premoženja (niti premičnin niti nepremičnin), temveč so vse premičnine v hiši last tretjega, v dokaz česar je predložil posamezne račune kakor tudi izjavo dolžnika ter notarski zapis sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju dolžnika po njegovi materi in očetu (tretjem). Prvostopno sodišče je tak ugovor tretjega z izpodbijanim sklepom zavrglo z obrazložitvijo, da je ugovor tretjega preuranjen, saj rubež na naslovu še ni bil opravljen in premičnine še niso bile zarubljene. Svojo odločitev je podkrepilo z navedbo odločbe višjega sodišča (VSL III Cp 4137/2005), v kateri je zavzeto enako stališče. 7. Pritrditi je pritožbeni graji nepravilnosti take prvostopne odločitve. V skladu s prvim in drugim odstavkom 64. člena ZIZ lahko tretji, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, do konca izvršilnega postopka vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Ugovor tretjega je torej mogoče vložiti vse do konca izvršilnega postopka, v navedenih zakonskih določbah pa ni mogoče najti razlogov za izpodbijani prvostopni zaključek, da bo lahko tretji svojo lastninsko pravico na podlagi ugovora tretjega uveljavljal šele po opravljenem rubežu premičnin. Tako prvostopno razumevanje časovnih okvirjev za vložitev ugovora tretjega je tudi po presoji sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi procesnopravno napačno. Dopustnost ugovora tretjega ni vezana na opravo izvršbe oz. rubeža (kot v primeru predloga tretjega za odlog izvršbe), saj lahko tretji vloži ugovor od izdaje sklepa o izvršbi in sicer na predmetih, ki so določeni oz. vsaj določljivi. Res je sicer, da v našem primeru predmet izvršbe pred opravo rubeža še ni popolnoma individualiziran. Vendar je trditev tretjega, da so vse premične stvari na naslovu, na katerem je dolžnik (sicer) prijavljen, njegove, dovolj določna oziroma vsaj določljiva, da je te predmete mogoče individualizirati. Gre za nedoločen, toda določljiv skupek stvari z navedbo, kje se nahajajo (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 513/2001). Tretji v obravnavani zadevi določno uveljavlja lastništvo na vseh premičninah na naslovu bivanja dolžnika, ne pa tudi na morebitnih drugih dolžnikovih premičninah, za izvršbo na slednje ni nobene ovire.

8. Tretji, ki zatrjuje, da so vse premičnine na naslovu, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno bivališče, njegova last, ima pravni interes, da se ugotovi, ali je izvršba na premične stvari na tem naslovu dopustna, še pred rubežem teh konkretnih stvari (tako tudi VSL Sklep III Cp 2497/2005), kar mu je sodišče prve stopnje z zavrženjem njegovega ugovora z dne 5. 11. 2012 nedopustno onemogočilo (in s tem - z odvzemom možnosti obravnavanja - zagrešilo tudi kršitev procesnih določb, kar v svoji laični pritožbi smiselno uveljavlja tudi pritožnik). Vse navedeno je narekovalo razveljavitev izpodbijane prvostopne odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V konkretnem primeru torej v dopustnem ugovoru tretjega uveljavljane trditve, da so vse premičnine na naslovu bivanja dolžnika, na katere med drugim meri izdani sklep o izvršbi, last tretjega, terjajo meritorno obravnavo še pred morebitnim rubežem. Sodišče prve stopnje bo moralo zato v novem postopku o ugovoru tretjega ponovno odločati na podlagi 64. in 65. člena ZIZ. Navedeni zakonski določili najprej terjata vsebinsko presojo, ali je tretji verjetno izkazal, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ). V primeru pritrdilnega odgovora na navedeno vprašanje pa bo moralo sodišče prve stopnje ugovor tretjega v skladu s tretjim do petim odstavkom istega člena vročiti upniku v odgovor, od katerega bo v skladu s 65. členom ZIZ odvisna nadaljnja usoda ugovora tretjega.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker le-ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).