Jedro

Pri sklicevanju na škodo, ki bi brez udeležbe tožnic lahko nastala na skupščinah, ki bi bile morebiti sklicane v času trajanja tega postopka, ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre za neupoštevna hipotetična dejanska stanja.

Pogoja težko popravljive škode ni mogoče enačiti s težko dokazljivo škodo.

V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici ('Pravica do zasebne lastnine' iz 33. člena Ustave in 'Pravica do podjetništva' iz 74. člena Ustave), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovednim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 sorazmeren, saj je prepoved glasovanja (to je uresničevanja vseh glasovalnih pravic) nujna za dosego legitimnih (stvarno upravičenih) ciljev (varstva pravic drugih oziroma javne koristi, ki se kaže tudi v prepovedi nelojalne konkurence in dejanj, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco), ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1, zaradi varstva pomembnejše pravice (ki se po ZPre-1 kaže v varstvu investitorjev na trgu vrednostnih papirjev in zaščiti manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posegla v pravico tožnic.

Sodišče sme izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitnem prenehanju začasne odredbe) več ne bi mogla storiti.

Izrek

Zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) je z uvodoma navedeno odločbo (priloga A13) z dnem dokončnosti te odločbe tožnicam prepovedala uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi A. d. d. (v nadaljevanju ciljni družbi), in sicer prvi tožnici iz 1,843.377 delnic z oznako ABKN oziroma 25,61-odstotnega deleža njenih delnic z glasovalno pravico, drugi tožnici iz 161.120 delnic z oznako ABKN oziroma 2,24-odstotnega deleža njenih delnic z glasovalno pravico in tretji tožnici iz 66.120 delnic z oznako ABKN oziroma 0,92-odstotnega deleža njenih delnic z glasovalno pravico, dokler skupaj s H. d. d., in L. d. d., ali ena od njih v imenu in za račun vseh ali pa več od njih v imenu in za račun vseh ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe, v skladu z Zakonom o prevzemih, ali dokler ne odtujijo delnic ABKN, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale skupaj, ena ali pa več od njih (I. točka izreka), medtem ko je ciljni družbi pod enakimi pogoji prepovedala uresničitev glasovalnih pravic navedenih družb (II. točka izreka).

2. Tožnice so zoper navedeno odločbo začele postopek sodnega varstva po Zakonu o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI), in sicer s tožbo pri Vrhovnem sodišču. Istočasno so zahtevale odložitev izvršitve izpodbijane odločbe oziroma izdajo ureditvene začasne odredbe.

3. Toženka je na tožbo odgovorila. Podala je svoja pravna naziranja ter predlagala zavrnitev tožbe in zahteve.

Zahteva ni utemeljena.

4. Za postopek sodnega varstva se smiselno uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), če v ZTFI ni določeno drugače (drugi odstavek 506. člena ZTFI). Tako se je v zvezi z zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe uporabil drugi odstavek 32. člena ZUS-1, v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa tretji odstavek 32. člena ZUS-1. 5. Tožnice so se v zvezi z zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe sklicevale na težko popravljivo škodo, ki naj bi bila v tem, da bi S. d. d. s svojo neposredno in posredno (prek deleža v G. d. d.) udeležbo v lastniški strukturi ciljne družbe na morebitni skupščini (brez odvzetih glasov tožnic in H. d. d.) imela »več kot 51 % vseh glasov (33,82 % od 65,09 (100,00 – 34,91) %). Pa tudi sicer so se sklicevale na škodo, ki bi brez udeležbe tožnic in H. d. d., lahko nastala na skupščinah, ki bi bile morebiti sklicane v času trajanja tega postopka. Vendar pa pri tem ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre za neupoštevna hipotetična dejanska stanja(1). Poleg tega pogoja težko popravljive škode ni mogoče enačiti s težko dokazljivo škodo(2).

6. Tožnice so svojo zahtevo utemeljevale(3) tudi s tem, da se s poseganjem v korporacijske pravice »posega v njihovo zasebno lastnino«. Vendar pa je v situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici 'Pravica do zasebne lastnine' (iz 33. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave)) in 'Pravica do podjetništva' (iz 74. člena Ustave), poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovednim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1), ki določa, da Agencija po uradni dolžnosti z odločbo prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev glasovalnih pravic prevzemnika do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija mirovanja glasovalnih pravic, sorazmeren, saj je prepoved glasovanja (to je uresničevanja vseh glasovalnih pravic) nujna za dosego legitimnih (stvarno upravičenih) ciljev (varstva pravic drugih oziroma javne koristi, ki se kaže tudi v prepovedi nelojalne konkurence in dejanj, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco), ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1, zaradi varstva pomembnejše pravice (ki se po ZPre-1 kaže v varstvu investitorjev na trgu vrednostnih papirjev in zaščiti manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posegla v pravico tožnic.(4)

7. Tožnice so svojo zahtevo nadalje utemeljevale s tem, da ne bodo imele možnosti preprečiti izglasovanja »za [ciljno] družbo škodljivih sklepov«. Vendar gre pri tem za hipotetično nevarnost. Tako kot ni nujno, da bi zaradi glasovanja tožnic bile sprejete drugačne odločitve (skupščinski sklepi) kot brez njihovega glasovanja, namreč tudi ni nujno, da bi zaradi neglasovanja tožnic bile sprejete drugačne odločitve (skupščinski sklepi) kot z njihovim glasovanjem. Utemeljevale pa so jo tudi s tem, da bi bilo z morebiti izglasovanimi in realiziranimi skupščinskimi sklepi lahko poseženo v njihove interese. Vendar pa ni videti ovire (pravno utemeljenega razloga), da tožnice, čeprav jim je z izpodbijano odločbo prepovedano uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne bi bile navzoče na morebiti sklicani skupščini ciljne družbe(5) in da na njej ne bi napovedale izpodbijanja(6). To pa pomeni, da tožnicam (posledično) ni bilo »odvzeto efektivno pravno sredstvo proti odločbi tožene stranke« oziroma da ni bilo »poseženo v njihovo ustavno pravico do pravnega sredstva«.

8. Končno so se tožnice v zvezi z zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe sklicevale na to, »da interesi nasprotnih strank, pa tudi javne koristi, ne bodo v ničemer prizadeti«. Vendar pa je treba upoštevati, da se zahtevana začasna odredba (na dovolitev tožnicam, da na morebitnih bodočih skupščinah ciljne družbe(7) oddajo glasove, in na dovolitev ciljni družbi, da ob ugotavljanju rezultatov glasovanja upošteva oddane glasove tožnic) vsebinsko ujema z zahtevo na zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe (s katero je bilo tožnicam prepovedano uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi, ciljni družbi pa uresničitev glasovalnih pravic tožnic). Z začasno odredbo bi bilo sicer možno začasno (do pravnomočnosti odločbe o tožbi) urediti stanje glede na sporno pravno razmerje (če bi tožnice izkazale(8), vsaj do stopnje verjetnosti, da bi bilo zaradi varstva oziroma izboljšanja njihovega pravnega položaja potrebno, da Vrhovno sodišče v njihovem primeru do pravnomočnosti odločbe o tožbi uredi sporno stanje), vendar pa zahtevana začasna odredba zasleduje ravno to, kar je bilo tožnicam z izpodbijano odločbo prepovedano (uresničitev glasovalnih pravic v ciljni družbi). Začasna ureditev se sicer lahko pokriva z odločitvijo o glavni stvari, vendar pa bi morebiti izdana ureditvena začasna odredba v obravnavani zadevi izničila korporacijskopravno sankcijo iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, kar pomeni, da bi nesorazmerno prizadela javno korist (onemogočiti delničarju (prevzemniku), ki deluje samostojno ali usklajeno z drugimi delničarji (soprevzemniki), da bi uresničeval kontrolo, ki jo je pridobil v ciljni družbi v nasprotju z normativnimi omejitvami in zakonsko določenim postopkom), zaradi varovanja katere je Agencija (zoper osebe, ki so po njenih ugotovitvah delovale usklajeno, ko so prekoračile prevzemni prag in povečale glasovalne pravice) izdala prepovedno odločbo.

9. Tožnice so v zvezi z zahtevo za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje predlagale ukrepe, s katerimi bi se to stanje lahko začasno uredilo. Pri tem so se sklicevale na to, da »se za ostale delničarje z začasno ureditvijo ………. nič ne bo spremenilo«. Vendar je pri tem treba upoštevati, da sme sodišče (v izjemnih primerih) izdati takšno začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi (tako kot v obravnavani zadevi) toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitnem prenehanju začasne odredbe) več ne bi mogla storiti.

Odločitev o zahtevi.

10. Zato je Vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov (četrti odstavek 32. člena ZUS-1 v povezavi s 508. členom ZTFI) zahtevo tožnic po izdaji odložitvene oziroma ureditvene začasne odredbe kot neutemeljeno zavrnilo s tem sklepom (peti odstavek 32. člena ZUS-1).

11. Vrhovno sodišče še dodaja, da bo izdajo nove začasne odredbe mogoče zahtevati le, če se bodo dejanske okoliščine po izdaji tega sklepa spremenile.

Op. št. (1): VS RS je že zavzelo stališče, da zatrjevanje hipotetičnih, bodočih ravnaj oziroma posplošeno zatrjevanje morebitnih bodočih dogodkov ne more biti podlaga za dejanski zaključek o tem, da je podana verjetnost nastanka težko popravljivih škodljivih posledic (glej 9. in 10. točko obrazložitve njegovega sklepa G 7/2008 z dne 5. 8. 2008).

Op. št. (2): Nekaj drugega bi bilo, če bi šlo za škodo, ki bi se dala le zelo težko, ali pa sploh ne, materialno ovrednotiti.

Op. št. (3): Težko popravljive škode ni mogoče utemeljiti zgolj z navedbami o možnosti nastanka takšne škode.

Op. št. (4): Toženka je takšno odločitev utemeljevala z mirovanjem glasovalnih pravic, ker »družbe, ki delujejo usklajeno, kljub temu, da so v ciljni družbi povečale svoj delež glasovalnih pravic, niso dale prevzemne ponudbe« (drugi odstavek 36. točke obrazložitve izpodbijane odločbe). Obveznost imetnika delnic ciljne družbe, ki je nastala zaradi spremembe zatečenega stanja, je namreč »izstavitev prevzemne ponudbe« (drugi odstavek 3. točke in četrti odstavek 19. točke obrazložitve izpodbijane odločbe). Pri tem pa se je sklicevala na drugi stavek drugega odstavka 75. člena ZPre-1 (v povezavi s 1. točko prvega odstavka 75. člena ZPre-1).

Op. št. (5): Glej 1. opombo.

Op. št. (6): V postopku izpodbijanja sklepov po določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) bi lahko tožnice, ki bi sklepe izpodbijale, dokazovale, da niso bile dolžne dati prevzemne ponudbe, zaradi česar bi bile upravičene veljavno uresničevati svoje glasovalne pravice. Še posebej, če bi sodišče v postopku sodnega varstva odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke.

Op. št. (7): Glej 1. opombo.

Op. št. (8): Tožnice so se sklicevale na stanje na dan 11. 8. 2006 (ko je novela prevzemne zakonodaje stopila v veljavo), ko »so tožeče stranke in Luka Koper ………. presegale (splošni) prevzemni prag in so bile skupaj imetnice 1,933.296 delnic z glasovalno pravico oz[iroma] 35,15 % glasovalnih pravic«.