Jedro

Podan je obstoj vseh zahtevanih pogojev za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča.

Pritožnik pod vplivom duševne motnje hudo ogroža svoje zdravje oziroma celo življenje in potrebuje zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike.

Vprašanje potrebnega časa zdravljenja je strokovno medicinsko vprašanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: da je zdravljenje A. A. na oddelku pod posebnim nadzorom Bolnišnice B. utemeljeno (I. točka izreka); da se A. A. proti volji zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Bolnišnice B. najdlje do 26. februarja 2026 (II. točka izreka); da stroški postopka bremenijo proračun sodišča, o njihovi višini bo odločeno po pravnomočnosti sklepa (III. točka izreka).

2.Zoper sklep se po odvetnici iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje pridržana oseba (pritožnik). Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni oz. podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Pritožnik navaja, da bi sodišče moralo zaključiti, da niso kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ki opravičujejo zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve. Pritožnik ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih, niti huje ne ogroža svojega zdravja ali zdravja drugih ter ne povzroča hude premoženjske škode sebi ali drugim. Na zaslišanju je povedal, da z grožnjami s samomorom ni mislil resno, če bi si želel kaj narediti, bi to naredil že prej. Družinska situacija ga obremenjuje, ni pa imel resnega namena kaj narediti sebi ali komurkoli drugemu, nikoli še ni poskusil samomora. Pred hospitalizacijo je iskal zaposlitev, obiskoval fitnes, hodil v hribe. Z najmlajšim sinom ima redne stike, ki obema veliko pomenijo. Alkohola ne uživa več, z zdravljenjem odvisnosti je zaključil 6. 1. 2026.

4.Tudi iz izvida in mnenja sodne izvedenke izhaja, da je pritožnik ob pregledu urejeno pogovorljiv, brez znakov psihoz, ni globlje depresiven. Izvedenka navaja, da je ob akutni stresni situaciji ravnal impulzivno z domnevno resnimi suicidalnimi mislimi, kar ne drži. Zaključek izvedenke, da ga zelo ogroža huda impulzivnost, pri kateri lahko hipoma nastane vedenje, ki je nekontrolirano za njega ali druge, ni točen. Pritožnik je pripravljen narediti vse, da do tovrstnih situacij ne bi več prihajalo, kar vključuje tudi obiskovanje terapije izven bolnišnice. Zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom bi pri pritožniku lahko doseglo ravno nasproten učinek od željenega, saj se v bolnišnici ne počuti dobro in ne vidi razloga, da bi tam ostal, pomoč si lahko poišče sam izven bolnišnice.

5.Sprejem in zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom glede na zdravstveno stanje pritožnika nista nujna in sorazmerna, saj bi moral biti odpuščen iz oddelka pod posebnim nadzorom oziroma bi mu moral biti izrečen milejši ukrep, npr. nadzorovana obravnava ali zdravljenje na odprtem oddelku. Ne gre namreč za takšno naravo duševne motnje, ki bi nujno narekovala, da se mu omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico tako dolgo, torej ni izpolnjen pogoj iz 53. člena ZDZdr.

6.Sodišče je po opravljenem naroku samo opravilo razgovor z bivšo ženo zadržanega, pri katerem je pridobilo podatke, ki so utrdili prepričanje sodišča, da je sprejem na oddelek pod posebnim nadzorom utemeljen. Z vsebino pogovora sodišče pritožnika niti njegove zagovornice ni seznanilo in jima ni dalo možnosti izjave, sklep je zato obremenjen s kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)

7.3. Pritožba ni utemeljena.

8.4. V skladu s 53. členom ZDZdr je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona. Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravja drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (druga in tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr).

9.5. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku v izpodbijanem sklepu glede svoje odločitve navedlo pravilne in izčrpne razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki jih sodišče druge stopnje sprejema kot pravilne ter se, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje. Sodišče je pravilno ugotovilo obstoj vseh zahtevanih pogojev za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča. Oseba izpodbija obstoj pogojev iz prve in tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, a neutemeljeno, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve.

10.6. Glede obstoja pogojev iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr je sodišče prve stopnje tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljeno zaključilo, da pritožnik pod vplivom duševne motnje hudo ogroža svoje zdravje oziroma celo življenje. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil pritožnik pred sprejemom v Bolnišnico B. pogrešan, klical je CSD, da se bo obesil pred hišo bivše žene, izvedena je bila obsežna iskalna akcija z več kot 45-imi policisti, gasilci, psi, iskali so ga z droni in helikopterji, ko so ga izsledili, si je nastavil olfa nož na vrat. Teh ugotovitev pritožnik ne izpodbija, navaja le, da z grožnjami s samomorom ni mislil resno in bi, če bi si želel kaj narediti, to naredil že prej, da ni imel resnega namena kaj narediti sebi ali komurkoli drugemu in še nikoli ni poskusil (storiti) samomora. Zgolj s takimi trditvami ne more biti uspešen, saj je izvedenka pojasnila, da se pritožnik, pri katerem je med drugim prisotna akutna stresna situacija, ki je nastala po prejetju prepovedi približevanja, ni zmogel psihično umiriti, odreagiral je impulzivno z resnimi suicidalnimi namerami. V okviru prisotne prilagoditvene motnje pa pritožnika ogrožajo nihanja razpoloženja s simptomi tesnobe, hude notranje napetosti, občutki krivde, sramu, jeze. Zelo ga ogroža huda impulzivnost, tako da lahko hipoma nastane vedenje, ki je nekontrolirano za njega ali za druge. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je pritožnik pod vplivom motenj že nakazal, da se lahko huje ogroža in je že hudo ogrožal (svoje) zdravje in življenje (samomorilno ogrožanje).

11.7. Glede izpolnjevanja izpodbijanega pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr je sodišče prve stopnje na podlagi mnenja sodne izvedenke ugotovilo, da je pritožnika treba umakniti iz okolja, ki ga doživlja stresno, in mu pomagati z uvedbo medikamentozne terapije ter da potrebuje več resursov pomoči. Sodišče je izvedenki naložilo, da naj oceni tudi, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi ali obravnave v varovanem oddelku, a je ta pojasnila, da druge oblike zdravljenja za pritožnika trenutno ne pridejo v poštev. Drugačna pavšalna navedba pritožnika, da bi moral biti odpuščen iz oddelka pod posebnim nadzorom oziroma bi mu moral biti izrečen milejši ukrep, npr. nadzorovana obravnava ali zdravljenje na odprtem oddelku, tako ni utemeljena. Pritožnik neutemeljeno navaja, da si lahko pomoč poišče sam izven bolnišnice, saj je tudi psihtrapevtska pomoč trenutno prešibka in premalo pogosta. Sodišče je ob obrazloženem pravilno ugotovilo, da oseba potrebuje zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike in tudi pritožbena navedba, da ne gre za takšno naravo duševne motnje, ki bi nujno narekovala, da se pritožniku omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, ni utemeljena.

12.8. Vprašanje potrebnega časa zdravljenja je strokovno medicinsko vprašanje. Sodišče prve stopnje je zato tudi pri odločitvi o času zdravljenja utemeljeno sledilo izvedenki, ki je ugotovila, da je potreben čas zadržanja predvidoma 14 dni.

13.9. Neutemeljene so končno tudi pritožbene navedbe v zvezi z razgovorom, ki ga je sodišče po naroku opravilo z bivšo ženo pritožnika. Tudi brez upoštevanja razgovora z njo (glej opombo 1) je namreč sodišče prve stopnje navedlo oz. ugotovilo odločilna dejstva in obstoj vseh pogojev za sprejem na zdravljenje pritožnika na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.

14.10. Ob povedanem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

-------------------------------

1Dodatno pa je sodišče ugotovilo tudi ogrožanje bivše žene, zaradi česar ima pritožnik prepoved približevanja. Pogoji iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr so določeni alternativno, zato ti zaključki, ki so oprti tudi na pogovor s toženčevo bivšo ženo, niso odločilni.

2To pritožnik v okviru procesa zdravljenja odvisnosti od alkohola že ima.

Zveza:

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.