Jedro

V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče sprejelo argumentacijo predlagajočega sodišča, ki temelji na navedbah o dnevnem srečevanju strokovnih sodelavcev in sodnikov obeh sodišč na istem hodniku sodne zgradbe. Predlogu je zato ugodilo ter za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Krškem.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Krškem.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Novem mestu v tej pogodbenopravni zadevi predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje z dejstvom, da je prva tožnica kot strokovna sodelavka zaposlena na Okrajnem sodišču v Novem mestu. Navaja, da gre za majhen in povezan kolektiv, sodniki in strokovni sodelavci pravdnega oddelka Okrajnega in Okrožnega sodišča v Novem mestu imajo pisarne v isti stavbi in se na hodniku dnevno srečujejo, pogovarjajo in udeležujejo izobraževanj, na primer civilnopravne sodniške šole. Zaključuje, da bi bil lahko omajan videz nepristranskosti Okrožnega sodišča v Novem mestu.

2.Predlog je utemeljen.

3.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

4.Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi najbolj pogosto napolnjujejo okoliščine, ki bi utegnile vzbuditi dvom glede nepristranskosti sodišča. Takšne okoliščine so osebne povezave stranke s sodiščem. Vrhovno sodišče je v svoji obsežni praksi že večkrat pojasnilo, da golo dejstvo, da je stranka postopka zaposlena na sodišču kot javni uslužbenec, še ne pomeni nujno, da bo zaradi tega ogrožen videz nepristranskosti sodišča. Pred očmi je treba imeti vse okoliščine konkretnega primera. Predlogu za prenos pristojnosti je tako npr. ugodilo v zadevi I R 78/2004 z dne 2. 9. 2004, ali v zadevi I R 106/2024 z dne 21. 8. 2024. V obeh zadevah je bil strokovni sodelavec zaposlen na istem sodišču. Večkrat se je tudi že srečalo s položaji, ko je javni uslužbenec zaposlen sicer na drugem sodišču, ki pa se nahaja v isti stavbi. Tak primer je tudi zadeva I R 107/2024 z dne 3. 7. 2024 in se nanaša prav na stavbo Okrajnega in Okrožnega sodišča v Novem mestu. Predlogu je bilo tam ugodeno. Isti sodišči sta kot objekt nastopala tudi v zadevi I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024, kjer je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo. Vendar pa je tam razlikovalna okoliščina ta, da kot stranka ni nastopal uslužbenec sodišča, marveč njegova soproga.

5.V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče sprejelo argumentacijo predlagajočega sodišča, ki temelji na navedbah o dnevnem srečevanju strokovnih sodelavcev in sodnikov obeh sodišč na istem hodniku sodne zgradbe. Predlogu je zato ugodilo ter za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Krškem.

-------------------------------

1Glej npr. sklep I R 130/2023 z dne 17. 8. 2023, kjer je kot stranka nastopal oče strokovnega sodelavca.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.